V dvoranah, kjer z ženo pričujeva – recimo o medgeneracijskem sožitju – večinoma sedijo ženske. Moških skoraj ni. Še posebej ni starejših moških. Če so, so večinoma nezainteresirani. Ne opazim iskric v njihovih očeh. Ne odzivajo se.
Zdi se, da pridejo zato, ker je mami tako rekla (ne vem od kod ideja, da možje kličejo svojo ženo mami). Sprašujem se, kje pravzaprav so v tej, po feministično rečeno, žal-še-vedno-patriarhalni družbi, patriarhi. Ne najdem jih.
Patriarh je mož, ki se zaveda …
Naj najprej sploh definiram pomen besede patriarh, kot jo bom uporabljal tule. Beseda sama ima več pomenov, nekaj je takih cerkvenih, a tokrat pustimo ta pomen. Morda bi besedo patriarh še najbolj opisala beseda starosta, ki pa je v družbi prepojeni s kultom mladosti, ne želimo več uporabljati. Ker se jo povezuje s starostjo, torej nezmožnostjo dela, z neučinkovitostjo, z nelepim.
Patriarh ni beseda povezana z moškim šovinizmom, z nadvlado nad ženskami in otroki, z egoizmom, z načinom vladanja s pomočjo sile, moči in manipulacije. To so slabiči in ne patriarhi.
Patriarh je mož, ki se zaveda, da je v zadnjem obdobju življenja – ali se mu bliža – in ve, mu fizične moči upadajo, da pa še vedno lahko marsikaj predaja naprej na bližnje.
Kaj naj predaja? Modrost, ki je tako lepo definirana kot krepost, ki človeku daje spoznanje in voljnost odločati se za tisto, kar je Bogu ljubo (SSKJ). Komu? Na naslednje generacije – v mislih imam otroke, vnuke in druge mlade može. Kako? V ponižnosti pred Bogom zaradi življenjskih spoznanj. Dober test ponižnosti je pripravljenost mladih, da te poslušajo. Boli!
“Forever young” na dva načina
Vprašajte se, koliko mož v petdesetih, šestdesetih, sedemdesetih, osemdesetih poznate, ki so živahni ter pripravljeni se “znucati” do konca in ne “zarjaveti”. Koliko poznate mož, ki se zavedajo pomena, kot pravi Richard Rohr, padanja navzgor in so se iz izkušnje padanja in pobiranja po padcih, pripravljenih učiti ter vestno predajati te izkušnje naprej.
Koliko poznate mož, ki niso padli na finto tosvetne “forever young” filozofije v fizičnem smislu – v smislu uživaštva (recimo na potovanjih v vroče kraje) in večne mladosti? Koliko poznate mož med politiki, ki si prizadevajo za dylanovsko varianto “forever young” (besedilo, pesem), ki niso nasedli božanju egoizma politične moči in so zmožni in pripravljeni predajati izkušnje naslednjim generacijam.
May you grow up to be righteous (da bi rasel v pravičnosti)
May you grow up to be true (da bi rasel v resnici)
May you always know the truth (da bi vedno poznal resnico)
And see the lights surrounding you (in videl luči okoli sebe)
Namesto patriarhov opazim, po eni strani, zlovoljne, godrnjave in zagrenjene starce, ki jih nihče ne “porajta” in nič ne vpraša, po drugi strani pa starce, ki se še kar oklepajo moči in – četudi v letih, ko bi lahko predajali modrost – utapljajo v delu ali pa lobirajo v biznisu (recimo v zdravstvenih ustanovah) in kopičijo denar, moč in vpliv.
A upanje je. Začeti pri sebi, dragi dedci.
Foto: Mari Lezhava, Unsplash
