Stotinke dneva

Nekdo je vprašal filozofa koliko je ura (What’s the time?) Odgovoril je: “Yes, … what the time is?” Kaj je torej čas? Sveti Avguštin je rekel: “Če me nihče ne vpraša, vem kaj je. Če pa želim onemu, ki me vpraša, razložiti, ve vem.” Pravimo: “Čas teče (Tempus fugit).” V originalu je rimski pesnik Virgil zapisal: “Fugit inreparabile tempus (teče nepovraten čas).

Če boste tale članek prebrali do konca, boste porabili približno 4 minute. Te minute so za vas odšle. Za vedno. Te minute so za vas izgubljene … ali pa ne. Na koncu članka pa se vseeno vprašajte, kako ste investirali teh nekaj minut v začetku leta 2018. So bile porabljene za kaj vrednega, za kaj koristnega? Vrednega – za koga, koristnega – za koga?

Čigav je čas?

V napuhu pravimo, da upravljamo svoj čas. Celo izobraževanja imamo o upravljanju svojega časa. Pa je čas sploh treba upravljati? In ali je čas sploh moj? Dr. France Arhar je v predavanju na Nikodemovih večerih leta 2012, ko je govoril o denarju  in s tem povezanih obrestih povedal, da je čas Božja, absolutna kategorija in da je zaračunavanje časa dovoljeno samo tistemu, ki je večen (pokazal gor). Časa torej ne vodimo in upravljamo mi, lahko pa vodimo in upravljamo samega sebe – seveda v času, ki nam je dan.

Prioritete

Vredno bi se bilo torej vprašati, kako vodim in upravljam samega sebe, komu ali čemu namenjam samega sebe –  v času, ki mi je dan. Bogu, ljudem, stvarem? Vsemu temu seveda, a kakšne so moje prioritete? Koliko časa namenjam Bogu, koliko ljudem, koliko stvarem? S tem razmišljanjem pridemo do iskanja ravnotežja – med Bogom, ljudmi in stvarmi.

Potem lahko gremo še malo bolj v globino. Kakšno je ravnotežje med ljudmi in stvarmi? Če dam prednost ljudem, katerim ljudem? Kakšno je ravnotežje med jaz – drugi? Kdo pa so najpomembnejše osebe v mojem življenju? Kako bi jih postavil v vrsto po pomembnosti?

Čas novoletnih zaobljub

Začetek leta je čas novoletnih zaobljub. Tule najdete seznam najpogostejših.Te obljube so bolj kratke sape, še posebej, če so obsežne in če cilji niso določeni. Kaj ko bi si za letos zadali le eno stotinko? Morda dve, največ tri? Da bi eno, dve, tri stotinke dneva posvetili najpomembnejšemu? Dan ima 24 ur ali 1440 minut ali 86400 sekund. Če izračunamo, vidimo, da je stotinka dneva 14 minut in 24 sekund. Če zaokrožimo, 15 minut.

Kaj ko bi 15 minut na dan posvetili molitvi in spoznavanju Božje volje tako, da bi ta čas prebirali Sveto pismo? Vsak dan. Ne več kot 15 minut. Kaj ko bi 15 minut na dan posvetili osebam, ki so nam najbliže? Dobri kandidati so žena/mož, otroci, starši, jaz (v tem vrstnem redu po pomembnosti). Vsak dan. Ne več kot 15 minut.

Pomembna je množica drobnih, a stalnih dejanj – konsistentnost pred intenzivnostjo. Dobra stran je, da nam po nekaj mesecih to preide v navado. In potem ni več težko. Ta čas pa rabimo nekaj discipline. Ne veliko, ker gre le za stotinko(e). Vse dobro v novem letu.

Foto: Agê BarrosUnsplash