Danes je božični večer. Mnogi bomo postavljali božično drevesce, ga lepo okrasili, pod njega postavili jaslice in molili ob njem. Včasih je bilo božično drevesce pač vedno drevo, tako iz narave. Mnogi so ga dobili pri sorodnikih, ki imajo gozd in morajo odstraniti pregoste smrečice, prenekateri so ga pač posekali kar sami v gozdu, mnogi ga kupujejo na tržnici od pridelovalcev.
V ekološki vnemi pa se mnogi odločajo za umetno – kako naj rečem – imitacijo drevesca. Resnici na ljubo nekatera plastična drevesca izgledajo že zelo podobna pravim.
Gospodinjam je tudi všeč, da ne puščajo iglic. Res je katastrofa, če se v skrbno pospravljenem stanovanju pojavi kakšna iglica. In pa: plastične imamo lahko za večkratno uporabo. Če jih v potrošniški vnemi ne zametujemo vsako leto.
Iz česa so?
Plastično drevesce je narejeno iz PVC-ja (polivinil klorid), nekatera – dražja in bolj realistična – tudi iz PE-ja (polietilena). Oba sta polimera, zelo obstojna in v naravi zelo počasi razpadata. Za proizvodnjo plastike je potrebno veliko energije. Ko je treba to drevesce po nekem obdobju zavreči, od njiju ni komposta, pač pa dolgoživa smet. PVC je tudi zelo neprijeten za recikliranje, tako, da večina umetnih konča na smetišču.
Naravna drevesca so pač iz lesa. Za rast drevesa pa je potrebna samo sončna energija, ki tako ali tako pada na Zemljo. Nobene dodatne energije ni potrebne. Smrečica med svojo rastjo med procesom fotosinteze še celo “poje” nekaj ogljikovega dioksida in “izdiha” nekaj kisika. Ko smrečico zavržemo iz nje nastane kompost, ki je hrana za rast novih bitij, plastična pa ostane dolgo razpadajoča krama.
Ogljični odtis
Dva metra visoka umetna smreka ima ogljični odtis toplogrednih plinov okoli 40 kg CO2, kar je desetkrat več kot naravna, če jo skurimo in dvakrat toliko, če konča na smetišču.
Transport
Plastične smrečice izdelujejo na Kitajskem in jih je treba od tam tudi pripeljati, slovenske pač zrastejo pri nas in je transport bistveno cenejši in okolju prijazen.
Lahko bi bile lokalni posel
V Sloveniji imamo veliko primernih površin za gojenje božičnih drevesc. S tem bi mnogim kmetijam – posebej gorskim – dali možnost dodatnega zaslužka. Kmetje bi jih gotovo pripeljali kolikor bi jih potrebovali. Vsako leto. A število prodanih naravnih smrečic se je v zadnjih osmih letih prepolovilo. V eni najbolj gozdnatih držav v Evropi (za Finsko in Švedsko).
Ne bodite pa spet preveč lokalni, pomeni, ne sekajte (ne kradite) jih po gozdovih kar sami. Posebej okolice velikih mest bi hitro postale izropane. In tudi božič z ukradeno smreko ne bo lep.
Posadi jih v vrt
Če imate nekaj malega vrta, lahko mlade smrečice posadite v vrt. Mi jih imamo celo vrsto. Čez nekaj let (približno 4-5 let rabijo, da zrastejo), jih uporabite za božično drevesce.
Mi smo jih veliko uporabili, nekaj nam jih je “zdivjalo” v sedaj-že-kar velika drevesa, ki nudijo zavetje mnogim pticam. Sedaj so veje že tako velike, da uporabimo kar vejo za božično drevesce.
Kako naj se odločim?
Če že imate umetno, jo uporabljajte še naprej. Čim dlje. Potem jo poskusite pravilno odložiti. In se odločite za naravno.
Drugače je za vse boljša izbira naravna. In še bolj lepa je. Molitev – pod umetno ali pod naravno – se pa ne razlikuje.
Foto: Garreth Broesche, Unsplash
