Odstop nadškofov
Papeževa odločitev, da poletje namesto v Castelgandolfu preživi v pisarni, bo verjetno v marsičem olajšala delo novinarjem v času kislih kumaric. Papež dela in to je na lastni koži začutila tudi Cerkev na Slovenskem. Menim, da je papež je ukrepal pravilno, ko je – po temeljiti analizi stanja v Mariboru – nadškofoma Stresu in Turnšku priporočil odstop. To je odlično pojasnil mariborski nadškof: Dokler sta onadva na položaju, duhovniki in škofje preprosto ne morejo opravljati svojega prvenstvenega dela, ki je oznanjanje Kristusa in pričevanje zanj. Ni pomembno, kolikšen je delež njune osebne odgovornosti: sedela sta za mizo v času, ko so se sprejemale usodne odločitve, ki zdaj kot svinčen oblak visijo nad vsako njuno besedo in dejanjem. V določeni meri sta obadva tragična junaka.
Bomo našli pot iz (duhovnega) mrtvila?
»Vsako oddaljevanje od resnično bivajočega prinaša s seboj mrtvilo: abstraktizem, sanjarstvo, praktični in teoretični racionalizem, standardizacije, planifikacije, nasilne mode, ki govorijo v velelniku, diktaturo občil ipd.« Ta stavek je dejansko povzetek knjige »Pot iz mrtvila«, … Beri dalje
D. Steinbuch, Finance: Živi, mrtvi, umirajoči
Naš Dorian Gray ni skrit na podstrešju, temveč je v podobi okostnjakov in lobanj zakopan v podzemlju slovenske podzavesti. Nedavno, skorajda na dan obletnice največjega genocida po koncu II. svetovne vojne, je izšla avtobiografska knjiga … Beri dalje
S. Šurla, Reporter: Korak dlje
Izjavo francoskega predsednika Françoisa Hollanda, da je slovenska privatizacija zanimiva tudi za francoska podjetja, je treba pozdraviti. Holland, ki ga je prejšnji teden z vsem državniškim pompom na Brdu in v Ljubljani gostilo slovensko politično … Beri dalje
Pismo bralca: Srečno Slovenija!
Nedolgo nazaj, že v poprotestniških časih, sem pozno ponoči v nejeveri strmel v zaslon prenosnega računalnika, ki je prikazoval najnovejše politbarometre, katere sta predstavljala Delo in Ninamedia. Gledal sem v tisti grozljiv rdeč kvadrat z … Beri dalje
Obglavljeni, a ne brez glave
Marsikdo bo težko povezal minulo nedeljo in današnji dan. Težko bo razumel, da se bo isti papež Frančišek, ki je ves teden navduševal milijone mladih, v zgodovino Cerkve na Slovenskem in nasploh v slovensko zgodovino vpisal kot tisti, katerega podpis bo zapečatil nekaj, kar je videti kot obglavljenje naših krajevnih cerkva. Seveda se – upam – vsi zavedamo, da bi bilo preveč preprosto zdaj z besnimi pogledi streljati proti od sveta odmaknjenim pisarnam večnega mesta, od koder je papež dobil v podpis usodni dokument. Vsak vsaj približno razumen človek bo vedel, da se to, kar je upravičeno videti kot tragedija, ni začelo sredi Italije, ampak pri nas, in da ne prvo ne odločilno poglavje te tragedije ni bilo spisano danes, marveč daleč nazaj, morda pred več desetletji.
Ohladitev v Kolpi
Kolpa, mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, je odlična priložnost za ribarjenje, čolnarjenje (brez predznanja in brez nevarnosti lahko preveslate kilometre) ali – s številnimi tolmunčki in naravnimi plažami – preprosto ohladitev s kopanjem … … Beri dalje
Prejeli smo: Odpoved službi in izjavi nadškofov Stresa in Turnška
Apostolska nunciatura v Sloveniji sporoča, da je sveti oče papež Frančišek sprejel odpoved službi ljubljanskega nadškofa msgr. Antona Stresa in odpoved službi mariborskega nadškofa msgr. Marjana Turnška. Nadškof Anton Stres in nadškof Marjan Turnšek sta se odpovedala njunim cerkvenim službam glede na težko ekonomsko stanje, v katerem se nahaja Nadškofija Maribor, in v upanju, da bo njuna odpoved prispevala k obnovi življenja v Cerkvi na Slovenskem. Da bi zagotovil redno vodenje obeh nadškofij, je sveti oče imenoval novomeškega škofa msgr. Andreja Glavana za apostolskega administratorja ljubljanske nadškofije in celjskega škofa msgr. Stanislava Lipovška za apostolskega administratorja mariborske nadškofije.
Utrinek: Slovenija potrebuje resnico
Vsak dan mi poštar v nabiralnik dostavlja kar zajetni kup reklamnega gradiva. kot prejemnik vem, da sem vse papirje z nakupom ponujenega blaga in storitev, proti svoji volji, že plačal. A tako pač danes v … Beri dalje
Da bi bil res naš – Oče
Minulo nedeljo je mašno bogoslužje posebej zaznamovala molitev Oče naš (Lk 11,1-13, Mt 6,9-13). Lahko bi rekli, da gre na tem posebnem kraju, kjer Jezus uči učence moliti, za poseben odnos, ki posega v globino … Beri dalje
Angel pozabe
V čem je roman Angel pozabe poseben in drugačen od številnih knjig napisanih o drugi svetovni vojni in času po njej? Poleg dejstva, da je za avstrijski prostor (pa tudi slovenski, kar nam pogosto očita Boris Pahor) trpljenje slovenskega življa na avstrijskem Koroškem v tem času običajno neznanka, je posebna dragocenost knjige prav v njeni intimni naravi pripovedi. Kot Slovenci in kot ljudje potrebujemo take pripovedi, ki uspejo artikulirati bolečino, vzbujajo sočutje in lahko prispevajo h katarzi. Ob knjigi Angel pozabe postajamo priče kalvarij in travm, za katere se zdi, da živijo vzporedno življenje, posebej še, če o njih ne uspemo spregovoriti in jih na pravi način predati naslednjim generacijam. Pomembno je spregovoriti, kot je to storila Maja Haderlap in tako postavila vsem trpečim svojevrsten spomenik, ki ga bo težko spregledati – na tej ali oni strani meje.
Pismo bralke: Odgovor kabinetu predsednice vlade
Spoštovani! Hvala za vaš odgovor na moje pismo. Vendar pa mi v njem žal niste posredovali odgovorov na moja vprašanja, pobude in razmišljanja. Iz vašega pisma lahko povzamem, da gledanje na družino (in posledično zakonodajo) … Beri dalje
K. Lipnik, Finance: Koliko je vredna NLB?
Če bi živeli v državi, kjer je vse urejeno, ni plačilne nediscipline in vsi plačujejo vse, kar morajo, NLB ne bi potrebovala nobenih lastnih rezerv (kapitala) in bi lahko razpolagala zgolj z izposojenim denarjem. A … Beri dalje
M. Megla, Delo: Nihče, avtobiografija Mehmedalije Alića
Kako nekdo, ki se mu vzame otroštvo, državljanstvo, delo in družino, ohrani upanje in vero v človeka, v poštenost in resnico? O Mehmedaliji Aliću so bile nekatere zgodbe že napisane. O človeku, ki se je … Beri dalje
B. Lesnik, Radio Ognjišče: Norost papeža Frančiška
Sledi včerajšnjega neurja, ki je divjalo po vsej državi, so bili danes zjutraj ponekod še vidne. Hujšega kot podrta drevesa in dvignjene strehe k sreči ni bilo, za vsaj nekaj dni pa je prišlo temperaturno … Beri dalje
M. Makarovič, Demokracija: Retorika državljanske vojne
Ko je France Bučar v vlogi predsednika prve demokratično izvoljene slovenske skupščine – glede na sklerotičnost slovenskega zgodovinskega spomina – zdaj že kar davnega leta 1990 razglasil »konec državljanske vojne«, je imel vsaj v metaforičnem … Beri dalje
Variacija na temo št. 3957390134
Fenomen Spomenke Hribar je po svoje banalen, kot se bo čez čas za banalno izkazala večina negativnih tranzicijskih pojavov. Ti se bodo takrat vsem očitno zvedli na eno samo nalogo: obdržati vso (ključno) oblast kljub motnji, ki jo zanje pomeni uvajanje demokracije. Omenjena gospa pride v rabo vedno, kadar je treba postaviti stvari na pravo mesto, kot se reče. Na ta način je začela s člankom v Delu zaustavljati demokratično stran že takoj leta ’92, ko bi se lahko začeli utrjevati njeni zametki. In tako vse do danes. Zabavno je, da sta v primerjavi s tisto veliko nalogo pred dvajsetimi leti zdaj zadosten povod za pisanje že dva para enakih suknjičev, ki so se pojavili v neki gorski vasici in za katere je nekdo rekel, da so sešiti v domobranskem kroju.
Teža preteklih odločitev skozi prizmo časa
Različni dogodki imajo v življenju vsakega izmed nas različno težo. Pomen nekaterih nam uspe »stehtati« takoj, resnična vrednost drugih se pokaže šele potem, ko preteče nekaj časa. Ko postane odločitev iz preteklosti živa v sedanjosti … Beri dalje
M. Miklavčič, blog: Sokrat na lesenem tnalu
Nekoč je Sokrata njegov učenec vprašal, kako lahko še sam postane tako moder, kot je on. Sokrat ga je popeljal do vodnjaka in mu potisnil glavo pod vodo. Učenec se je začel otepati, saj kaj … Beri dalje