Slovenske novice: Masleši zadeve uhajajo iz rok
Malomarnostim in zapletom na vrhovnem sodišču kar ni videti konec. Potem ko smo včeraj objavili dopis vrhovnega sodnika z 39-letnim stažem Gorazda Koblerja predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši, smo prejeli še dopisa vrhovnih sodnikov Borivoja … Beri dalje
Hadjadj: Če gre le za ljubezen, zadostujejo sirotišnice
Fabrice Hadjadj (rojen l. 1971), francoski katoliški filozof judovskih korenin in arabsko zvenečega priimka, je pred dvema mesecema na svetlo dal novo knjigo – refleksijo o družini: Qu’est-ce qu’une famille?* Hadjadj v njej definira družino … Beri dalje
Stane Granda, Cerkev in politika: Antikomunizem ne bo dovolj
Na 7. Pogovornem večeru Foruma za dialog med vero in kulturo so »o temnem oceanu razmerja med Cerkvijo in politiko«, kot se je v uvodu izrazil Milan Knep, predsednik Foruma, razpravljali Ivan Oman, dr. Stane … Beri dalje
Nečlovek, kdo bo tebe ljubil …
Hodnik pred ambulanto. Nabito poln mamic in bodočih mamic. Soparno. Zatohlo. Glasen pogovor dveh mamic. Obe drugič noseči. Izobraženi. Tipični predstavnici mlajše generacije slovenskega višjega srednjega razreda. V ničemer socialno deprivilegirani. S cinično distanco se … Beri dalje
McSlovenija
Požrešnost, pogoltnost, razsipnost… imenujte ta pojav, kot se vam zljubi. A dejstvo je, da gre za eno od hujših bolezni današnje Slovenije. Gre za presežno debelost, ki jo je potrebno podvreči strogemu in neprizanesljivemu hujšanju. To je postalo jasno že vse od začetka krize, konec leta 2008. Ampak, namesto da bi že takrat šla na bolj “zdravo prehrano” in dinamično življenje, je Slovenija še naprej žrla tone big macov in pila litre coca cole. In danes se pritožuje zaradi “sladkorne bolezni”.
G. Lubej, PlanetSiol: Kaj se dogaja na slovenski desnici?
Ljudmila Novak govori o destruktivni SDS in močnejši NSi, član SDS Dimitrij Rupel o novi sredinski politiki, SLS Franca Bogoviča pa je zunaj parlamenta. Kakšna je prihodnost slovenske desnice? SDS, NSi in SLS so kot … Beri dalje
K. Lipnik, Finance: Partizani so to znali bolje
Slovenija je imela nekoč enega najrazvitejših obvezniških trgov v širši regiji. Več kot polovico tržne kapitalizacije ljubljanske borze so bile obveznice. Država je nakupe, sicer zgolj državnih obveznic, tudi spodbujala. Lahko so se uporabile za … Beri dalje
F. Koncilija: Bajeslovna bitja na Gorjancih
Prepoznavnost in priljubljenost obmejnega hribovja Gorjanci je gotovo ohranil slovenski pisatelj Janez Trdina, neutrudni popotnik in zapisovalec običajev, značajev in ljudskih zgodb »Podgurcev«… Njegove »Bajke in povesti o Gorjancih« še danes negujejo pravljični preplet kulture, … Beri dalje
Stražarji Berlinskega zidu
Vzhodno nemške dežele in države na območju nekdanje Jugoslavije so posebne v tem, da tako velik del ljudi meni, da je ekonomski problem, ki ga mora rešiti politika problem delitve dobrin in ne problem ustvarjanja dobrin. Pri njih dve tretjini ljudi verjame v liberalno demokracijo in svobodno tržno gospodarstvo ter obsoja dediščino komunističnega režima pri nas pa ena tretjina.
J. L. Černič, Razpotja: Pozabljeni Tržačan z Ulice Della Zonta številka 3
Slovenci smo poznali veliko odličnih in sposobnih posameznikov in pravnikov. Vse preveč pogosto pozabljamo na tiste izmed njih, ki se niso uklonili totalitarističnim ideologijam in žrtvovali za slovenstvo ter demokratično in pravno državo ne samo … Beri dalje
NLB, slovenska jama brez dna
V zadnjih dneh je po medijih zaokrožila novica o novem paketu tri milijardnih slabih posojil, ki bi naj bila spravljena v našem »nacionalnem šampionu« – banki NLB. V Društvu Evropska Slovenija smo nad takimi informacijami zelo zaskrbljeni. Zato pričakujemo, da bomo mi (davkoplačevalci), ki smo, žal, tudi lastniki banke, nemudoma prišli do pravih podatkov.
Ž. Turk, Čas-opis: Deset krivcev za poplave
1. Janez Janša Sicer ne znam prav utemeljiti, ampak del bralcev bo že našel kakšno logiko v tem, da je kriv tudi za to. Morda, ker je 2012 ukinil Službo za podnebne spremembe, ki se … Beri dalje
M. Miklavčič, Zarečeno: Naši ljubki berlinski zidovi
Minuli vikend je minil v znamenju praznovanj ob obletnici podrtja Berlinskega zidu, ki nekoč ni pomenil le politične, kulturne in socialne ločnice, temveč je predstavljal tudi tehnično – zelo izrazito mejo – med zahodnim in … Beri dalje
R. Pikon, Finance: Se vas državni proračun ne tiče?
V prejšnji oddaji Tarča na RTV Slovenija so predstavili zgodbe o gasilcu, policistki in učitelju. Vsi zaslužijo zelo slabo, so potožili. Če ne bi dobivali dodatkov (za izmensko delo, nočno delo, delo v mrazu, izpostavljenost … Beri dalje
Nevidna roka morale
V teh dneh demokrati praznujemo petindvajsetletnico padca Berlinskega zidu. Takrat je vojno (sicer hladno) izgubil centralno-planski avtokratski sistem, ker se ni mogel kosati s kapitalizmom in demokracijo. Ekonomski bankrot smo intuitivno čutili kupci kave in kavbojk v Trstu. Zakaj je bankrotiral tudi moralno in zakaj je centralnoplanska moralizacija države, ki smo ji priča, napaka?
Ponaredki Dneva slovenske reformacije
Z velikim zanimanjem, a žal tudi skrajno presenečeni, lahko vsako leto spremljamo dogajanja, povezana z dnem reformacije. Slavnostni govori in članki seveda izhajajo iz dejstev, kot je velikanski kulturni pomen reformacije za Slovence. Popolnoma brez … Beri dalje
Nikodemovi večeri 2014
48. Nikodemovi večeri bodo od 17. do 27. novembra 2014. V osmih večerih bomo preko predavanj in okroglih miz obiskovalcem pomagali razumeti in ovrednotiti povabilo papeža Frančiška: »Pojdite na obrobje!« (Veselje evangelija, 20 in 46). … Beri dalje
I. Štuhec, Družina: Antikrist in Đilas
Že dolgo se mi ni zgodilo, da bi v enem tednu obiskal dva kulturna dogodka, pardon, enega kulturnega in enega nekulturnega. V mislih imam sedaj že razvpitega Antikrista, ki smo si ga skupaj s škofom … Beri dalje
Z. Dobovšek, Radio Študent: Kritika Igre o Antikristu, oratorij o mariborski nadškofiji
Visoka pričakovanja so vselej slaba popotnica premieram, toda ob tolikšnem dvigu prahu, medijskem pompu in žgoči obravnavani temi, kot jih je prinašala Igra o antikristu: Oratorij po mariborski nadškofiji, je bilo težko predvideti kaj drugega … Beri dalje
R. Šifrer, Iskreni.net: Ko bo kruh pošel …
Švedski pregovor pravi, da ena generacija ustvarja, druga podeduje, tretja pa zapravi. Ali morda prav iz tega cikla izvirajo napetosti in spori v človeštvu ter celo vojne? Že desetletja se sprašujem, kako to, da človeštvo, … Beri dalje