Že dolgo se mi ni zgodilo, da bi v enem tednu obiskal dva kulturna dogodka, pardon, enega kulturnega in enega nekulturnega. V mislih imam sedaj že razvpitega Antikrista, ki smo si ga skupaj s škofom Stresom ogledali pismouki in farizeji v Cankarjevem domu, nam je namreč bil namenjen v poduk in opomin. Za kulturni dogodek pa so poskrbeli Črnogorci, ki so gostovali v SNG Maribor (kapo dol SNG, da je zaprl vrata Antikristu!) s predstavo o Milovanu Đilasu. Ti dve popolnoma različni predstavi imata nekaj skupnega, v obeh gre za dileme in probleme, v slednji tudi za tragedije in drame, ki so jih povzročali ali jih še povzročajo družbeni sistemi in njihovi protagonisti. Tako je v obeh govor o komunizmu, demokratičnem socializmu, kapitalizmu, revoluciji in podobnem. A to je tudi vse, kar je obema dogodkoma skupnega. O (ne)umetniški vrednosti Antikrista so svoje po predstavi že povedali nekateri kritiki, ki razen ene same avtorice, ki je pisala o ovacijah na koncu oratorija, niso imeli praktično nobene argumentirane pohvale. Če so avtorji tega oratorija prosto po lažeh, predsodkih in ideološki pripadnosti hoteli inscenirati sodoben spopad med klerikalci in ulico, med socialisti in kapitalisti, med levico in desnico, kot so to tudi zapisali na transparentih, potem naj bi se vsaj zgledovali po Cankarju in njegovem hlapcu Jerneju. Da ne omenjamo Antikrista avtorja Solovjova, ki je seveda za te vrste »umetnike« španska vas.
Črnogorska predstava je bila tako konceptualno kot dramaturško, igralsko in scensko izjemna. Osrednji lik, nekdanji najožji Titov sodelavec, kasneje njegov kritik in zapornik, Milovan Đilas je predstavljen v vsej dramatičnosti bivanja osebe, ki iz vrha revolucionarne elite pristane v zaporu, kjer ga nadzirajo in se nad njim izživljajo primitivci režima. Vse se začne z lovom, lovom nanj in na njegove ideje. Celoten takratni partijski vrh, s Kardeljem na čelu, mu dopoveduje, naj vendar sprejme oportunistično in pragmatično rešitev, naj se potuhne in zataji svoje mišljenje. Ko se v sceni partijskega sestanka odvija zadnja konfrontacija med Đilasom in ostalimi Titovimi podrepniki, ko mu dejansko dovčerajšnji sotovariši in osebni prijatelji sodijo, je Đilasu jasno, da izvršujejo voljo vrhovnega poveljnika, ki nima toliko poguma, da bi sam stopil pred njega in se z njim soočil. Kot vsi sivi strici. Vrhunec predstave je čas njegovega prestajanja zaporne kazni v samici. V njej se spopada s samim seboj in svojim preživetjem, s svojim ponosom, da ne misli nikogar prositi za milost. A v zaporu poleg ječarskega primitivizma, provokatorja zločinca in ječarskega zdravnika Đilas dočaka tudi telefonski razgovor s Titom, ki je višek diktatorjevega cinizma. Verjetno bi končal s kroglo v glavi, če mu ne bi stali ob strani mati, žena in sin. Slednji spregovori en sam stavek: »Očka, upam, da ne boš hud, ker verujem v Boga.«
Drama se konča v prvi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko se Tito s svojo partijo odpre vplivom zahoda. Nekakšna newyorška pomeščanjena scena, v kateri se prav dobro počutijo vsi nekdanji sovražniki imperializma razen Đilasa, ki je na svobodi in ne razume, da se je med tem partijska oligarhija spremenila v karikaturo liberalnega kapitalizma. Nihče več ne zna zapeti internacionale!
Domači postsocialistični propagandisti teh preživelih idej nam po medijih, po kulturi in seveda po politiki dopovedujejo, kako je vsega kriv liberalni kapitalizem, ki naj bi mu podlegla tudi cerkvena vrhuška. Od teh domnevnih pohlepnežev nihče ne razpolaga z vilo, jahto in milijoni v finančnih oazah. Nobeden tudi ne visi na državnem proračunu, kot je značilno za tisti del slovenske kulture, ki je pljuvala po ministru Turku. Če si je producent Antikrista nadel umetniško ime Janez Janša in nam v kratkem razgovoru pred predstavo razkril, »da je kultura po definiciji laž«, potem vemo, zakaj smo se lahko gledali na predstavi, ki sta ji svoj poklon namenila oba nekdanja predsednika države Kučan in Turk.
Več lahko preberete v Družini.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
