Švedski pregovor pravi, da ena generacija ustvarja, druga podeduje, tretja pa zapravi. Ali morda prav iz tega cikla izvirajo napetosti in spori v človeštvu ter celo vojne?
Že desetletja se sprašujem, kako to, da človeštvo, ki je v zadnjih dveh stoletjih doseglo tako neverjeten razvoj znanosti in tehnologije ter vsesplošno blagostanje, še vedno tako praznoverno sledi populistom, ki mu obljubljajo nemogoče in ga zasipajo z lažnimi obljubami.
O gospodarski politiki se na primer človek danes (pa naj si bo doktor znanosti ali preprost delavec) ni zmožen niti več razumno pogovarjati in beži v izgovore in v vedno nove in nove lagodnosti, ki mu jih obljubljajo populisti.
Še posebej je to očitno v Sloveniji, ki s seboj nosi še dediščino socialističnega sistema, kjer ni bilo možnosti za zdravo poslovno in gospodarsko okolje, dediščino, ki je zelo zaznamovala tudi čas po spremembi sistema.
Zato še danes slovenski človek pasivno čaka na Vodjo, Politika, ki bo namesto njega vse uredil in po možnosti poskrbel za nebesa na zemlji.
Več in nadaljevanje: Iskreni.net
