G. Lubej, PlanetSiol: Kaj se dogaja na slovenski desnici?

Ljudmila Novak govori o destruktivni SDS in močnejši NSi, član SDS Dimitrij Rupel o novi sredinski politiki, SLS Franca Bogoviča pa je zunaj parlamenta. Kakšna je prihodnost slovenske desnice?

SDS, NSi in SLS so kot desnosredinski blok strank na julijskih parlamentarnih volitvah pogorele. Za te tri stranke je skupaj glasovalo le 29,17 odstotka volivcev, kar je najslabši rezultat pomladnih strank do zdaj. Izraženo v odstotkih je to približno toliko, kot jih je leta 2004 glasovalo za takrat zmagovito stranko Janeza Janše.

Vse tri stranke so pred pomembnimi preizkušnjami. V Slovenski demokratski stranki zaprtega predsednika Janše, ki mu je v 21 letih na čelu stranke na volitvah uspelo zmagati le enkrat, za zdaj ni videti alternative.

Nova sredinska politika enigmatičnega Dimitrija Rupla

Pomemben član SDS in večkratni zunanji minister Dimitrij Rupel je sicer pred dvema tednoma v tedniku Reporter pisal o “novi sredinski politiki”, ki bi morala biti usmerjena na Zahod. “Na tem prostoru bi se morali zbrati zmagovalci in žrtve druge svetovne vojne, zmagovalci hladne vojne, ekonomisti, izumitelji, bistri in zaupanja vredni, predvsem mlajši ljudje.”

Rupel je v nekoliko enigmatičnem besedilu med drugim pisal tudi o prevladi levice, o praznem sredinskem prostoru oziroma prostoru “strpnosti, spravljivosti, sodelovanja in vključevanja” ter o tem, da se pojavljajo pobude, da bi ga napolnili.

Janša vidi kukavice Petra Jambreka

A ni bil konkreten, kakšna naj bi bila pri tem vloga SDS in Janeza Janše, saj v besedilu ni omenil niti stranke niti Janševega imena. Nekoliko enigmatičen je bil tudi tvit Janše na Ruplovo besedilo: “Hm. Kot da bi spet zadišalo po kukavicah P. Jambreka. Očitno so po Virantu padle tudi iluzije v kolego Cerarja.”

Rupel je dva tedna po objavi besedila zavrnil medijska ugibanja, da skupaj z nekaterimi drugimi intelektualci pripravlja ustanovitev nove stranke. Zagotovil je, da se iskanje konstruktivnih rešitev dogaja “v SDS in ob SDS, nikakor pa ne proti SDS ali celo proti Janezu Janši”.

Toninovo osvobajanje, totalitarizem in protinapad Aleša Hojsa

V Novi Sloveniji je v večini pragmatična struja predsednice Ljudmile Novak in vodje poslanske skupine Mateja Tonina, ki govori o osvobajanju od SDS in o njenem totalitarizmu. A na bližnjem kongresu NSi lahko pričakujemo “protinapad” manjšinske struje, ki jo pooseblja podpredsednik NSi Aleš Hojs.

Slovenska ljudska stranka, ki se je od SDS distancirala že pred leti, po volilni katastrofi na parlamentarnih volitvah in “lokalnem obližu” na občinskih volitvah išče novega voditelja, ki bo nadomestil Franca Bogoviča. Da ima najstarejša slovenska stranka kadrovske težave, dokazuje podaljšanje roka za vlaganje kandidatur pred kongresom 6. decembra.
Večni Janša, primat NSi in nova desnica

Ali lahko SDS z Janezom Janšo na čelu še kdaj zmaga na volitvah in ali so v tej stranki možne kakšne alternative? Lahko NSi prevzame primat na desnici in kako realno je Toninovo govorjenje o zmagi na volitvah čez deset let? Lahko SLS ponovi veliki met NSi, ki se je po izpadu parlamenta vrnila v politično prvo ligo? Kako verjetno je, da bomo tudi na desnici dobili novo stranko?

Česa bi se morala naučiti SDS?

Politični analitik Matej Makarovič z novogoriške fakultete za uporabne družbene študije pravi, da je težko reči, ali lahko SDS z Janšo na čelu še kdaj doseže relativno večino na volitvah. “Vsekakor pa je zelo malo verjetno, da bi pristopi, ki niso delovali na volitvah leta 2011 in 2014, začeli delovati v prihodnje. SDS sicer deluje v izrazito nenaklonjenem medijskem okolju, vendar bi se morala tudi iz tega kaj več naučiti.”

Makarovič meni, da je SDS velika in “kadrovsko bogata” stranka, ki bi lahko ponudila kadrovsko alternativo, a po drugi strani ne verjame, da bi do zamenjave lahko prišlo pred epilogom v procesu Patria. “Ni predstavljivo, da bi se SDS svojemu predsedniku odrekla v času, ko je po enotnem stališču te stranke po krivici zaprt.”

Nedosegljiva relativna večina za Ljudmilo Novak

NSi nima potenciala, da bi prevzela primat od SDS, pravi Makarovič. “Vsekakor volivci NSi ne bi nagradili konfrontacije z SDS, saj sta jim večinoma blizu obe stranki.” NSi se lahko okrepi, a z zvestobo svojim načelom ne more doseči relativne večine. “Če bi od teh načel bistveno odstopala, pa bi izgubila bazo, ki jo že ima, pa tudi svojo notranjo enotnost. Večji premiki so zato za to stranko tvegani.”

Več lahko preberete na PlanetSiol.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.