(Ob neki odločitvi) Odločili so ameriški vrhovni sodniki. Malo pred njimi je odločilo irsko ljudstvo. Odločil bo še kdo – kakor jih je že toliko pred njimi. Marsikdo odloča. Z odločitvijo seveda sprejme tudi svoj … Beri dalje
Pol stoletja po koncu druge svetovne vojne sta se v neki vasi med Lienzem in Špitalom ob Dravi nepričakovano srečali stari ženici. Prva že krepko čez devetdeset, druga morda dvajset let mlajša. Nekaj časa sta … Beri dalje
V zadnjih letih se problematika begunstva zaostruje in si tudi v Sloveniji ne moremo več zatiskati oči. Slovenska javnost postaja zainteresirana za težave, ki nas bodo kmalu doletele. V zadnjih tednih lahko beremo ne več … Beri dalje
Na večer državnega praznika so »neznanci« oskrunili kapelico, posvečeno žrtvam revolucionarnega nasilja v Kamniški Bistrici in posebej črnogorskim žrtvam. “Žrtvam vojne in revolucionarnega nasilja” je citat iz Zakona o vojnih grobiščih in ‘packači’ so s … Beri dalje
V ponedeljek, na praznik apostolov Petra in Pavla, na svetniškem prestižu katerih gradi Rim svoje posebno mesto med vsemi katoliškimi škofijami tega sveta, se bo v omenjenemu Petru posvečeni baziliki ponovno odvil zanimiv prizor. Ne … Beri dalje
Bojim se, da je publika kar malo prehitro, brez pomisleka zaploskala napovedi lokalnega kulturnika, da se bodo strasti pomirile, ter da bo (očitno po zaslugi kamniškega župana) knjižnica v Kamniku nosila vsaj ime »Knjižnica PESNIKA Franceta Balantiča«. Torej namesto »Knjižnica Franceta Balantiča« – rajši (manj sporno!) – »Knjižnica pesnika Franceta Balantiča«?
Dan državnosti, 25. junij 2015, praznik Republike Slovenije, samostojne države, o kateri so sanjale že davne generacije Slovencev. In obenem leto, ko mineva 70 let od konca 2. svetovne vojne, v kateri so svet zajeli morija, nasilje in gorje neverjetnih razsežnosti. Vojna, ki je usodno in kruto prizadela naš narod in povzročila delitev med nami, ki še traja. Kako narediti korak k spravi. Odrasli skavti so ga naredili v Kočevske Rogu v smislu pobude “Slovenija ima srce”?
Da je slovenski kulturni prostor devastiran, ni prav nič novega. Manj domače je morda, da kulturni upad ni zgolj posledica slovenskega zaostanka za Evropo, temveč v marsičem tudi prednosti, ki jo imamo pred njo na … Beri dalje
Ne boj se, samo veruj. (Mr 5,36) Brez olepševanja. Danes stojimo pred skrivnostjo smrti. In pred smrtjo ne moremo biti ravnodušni. Smrt je huda reč. Zato pred vsako smrtjo vztrepetam, posebno pred tisto, s katero … Beri dalje
Ob dnevu državnosti je vedno tako, da smo obstreljevani s komentarji in analizami, spomini in izjavami. Na eni strani lahko slišimo velike besede o tistem 24. juniju leta 1991 in o dnevih prej in pozneje, … Beri dalje
Finančni svet znova in znova polnijo novice o Grčiji in njenem dolgu. Potem situacijo odgovorni pomirijo (vsaj pred očmi javnosti) in svet se vrti dalje, kot da ne bi na vrata trkal eden največjih finančnih … Beri dalje
Če pogojuje gledanje televizije še vedno železna srajca navade povprečnega slovenskega državljana in se odtok gledalcev manj občuti, pa je stanje tiska (predvsem dnevnega) katastrofalno. Že prejšnji teden smo omenili padec naklade Dela, ki je leta 2005 bila še v višini 82 tisoč dnevnih izvodov, v prvem trimesečju letos pa (samo še) 32 tisoč. Podobno je z Dnevnikom in Večerom.
Spoštovani meščani in izvoljeni predstavniki občinskih svetov Kamnika in Komende, lepo in za slovensko poezijo razveseljivo novico, da ste želeli kamniški knjižnici dati ime po liriku Francetu Balantiču, svojem rojaku, enem naših najboljših pesnikov v … Beri dalje
Eugen Kogon, pisec temeljne knjige o sistemu (ne le) nacističnih koncentracijskih taborišč Osvoboditev? Svoboda? Ko se je pred sedemdesetimi leti končala vojna, so ljudje na najbolj živ, pretresljiv in dramatičen način doživljali pomen teh osupljivih … Beri dalje
Udeleženci so se zbrali zaradi napovedanega preimenovanja Kamniške knjižnice. Na pogovornem večeru, kot sta organizatorja Časnik.si in društvo Demos na Kamniškem poimenovala prireditev, posvečeno pesniku Balantiču in zapletom po preimenovanju kamniške knjižnice, je bilo približno … Beri dalje
V težavah ni samo Slovenija, temveč Evropa kot celota Nekaj gnilega se plazi po Evropi. Politično ravnotežje zmernih političnih strank se postopno podira. Na vseh koncih in krajih stare celine vijejo na plan politični ekstremi, … Beri dalje
Oratorij je eden tistih edinstvenih projektov, ki iz mladostne zagnanosti in dobre volje zraste v mogočno gibanje. Gre za večdnevno ali celo večtedenski program za otroke, ki združuje ustvarjanje, zabavo, učenje, druženje, duhovnost, predvsem pa … Beri dalje
Aktualno vprašanje je, kakšen ideal družine in lik očeta in mame bomo pustili otrokom? Ter če minerji želijo in hočejo tem otrokom dati to, kar res potrebujejo ali ne. Pri morebitnem referendumu o zakonski zvezi bo šlo točno za to. Samo za to, če otroku pripada oče in mama, ali ne. Smo res minerji, ki skrbimo za otroke?
V zadnjem obdobju lahko v Sloveniji veliko poslušamo in beremo o možnostih izključitve Grčije iz ekonomske in monetarne unije, le malo pa o razlogih za nezadovoljstvo Britancev in o njihovih razlogih za prostovoljni izstop Velike Britanije iz Evropske Unije. Razprava na otoku o izstopu Velike Britanije iz Evropske Unije je stara že skoraj dvajset let, vendar izstop Britancev še nikdar ni bil tako blizu.
Zakaj ni več veselja nad tem, da imamo svojo državo, je vprašanje, ki bi si ga morali večkrat zastaviti, je v intervjuju povedal pesnik in publicist Brane Senegačnik. Brane Senegačnik je na ljubljanski filozofski fakulteti … Beri dalje