Kdo največ vplača in kdo največ izgubi?

Kdo največ vplača in kdo največ izgubi?

V zadnji dneh se je v javnosti razvila obsežna razprava o tem, koliko ugodnosti bodo imeli določeni posamezniki zaradi interventnega zakona. Čeprav ta daje vsem preko nižjega DDV od hrane in energentov, uvaja mali s....
PLUSPORTAL.SI ·
Avtorji Časnika

Krščanski zen

Ob poplavi raznovrstnih vzhodnjaških meditacij na Zahodu se pojavlja vprašanje njihove združljivosti s krščanskim naukom, saj marsikateri kristjan dandanes prakticira katero izmed njih. Zdi se, da v Cerkvi ni enotnega mnenja glede tega, kaj je … Beri dalje

J. Kos, Demokracija: Mrtvi in živi Marx

Karl Marx je vstal od mrtvih kot ptič feniks, ki po Prešernu »ven plane iz plamena, s svetlobo obdan«. Da je njegov nauk spet veljaven, nas po slovensko prepričujejo Slavoj Žižek, Marcel Štefančič jr. In … Beri dalje

Čezljubeljske analogije

Današnjo državno mejo smo prečkali na Ljubelju, prav tam, koder se je pred 70 leti vila dolga kolona beguncev, ki so bežali pred barbarskim komunizmom. 1200 let pred tem so naši karantanski predniki iskali zaščito pred avarsko nevarnostjo z vzhoda pri Bavarcih. Bavarci so v povezavi s Franki naše prednike zavarovali, Britanci pa so jih 1200 let kasneje izdali.

ZZR: Afera Patria se ni začela na Finskem

Pravnomočna odločitev finskega sodišča, da v zadevi Slovenski oklepniki Patria ni bilo niti dajanja podkupnine, niti dajanja obljube za podkupnino, potrjuje upravičenost in pravno pravilnost odziva Zbora za republiko, ki je takoj ob izbruhu afere … Beri dalje

Seksualizacija in pornografizacija družbe

Našo družbo pogosto označujejo kot hiperseksualno. Spolna osvoboditev 20. stoletja je že zdavnaj prodrla v vse pore družbe. Kljub vsem pozitivnim učinkom, ki smo jih omenili že zgoraj, pa moramo poimenovati tudi vse sence oziroma … Beri dalje

J. Stojan, Večer: Skrivalnice

Napoved referenduma je “dizaster za grško gospodarstvo” in “znanilec bankrota”, velja pa tudi, da so “najbolj demokratičen način izražanja ljudske volje volitve, ne pa referendum”. Zanimive misli? Izustil jih ni nihče drug kot Aleksis Cipras, … Beri dalje

M. Tomšič, PlanetSiol: Sovražni prevzem

Vsakič, ko praznujemo dan nastanka samostojne slovenske države, se vnamejo polemike o tem, ali so se osamosvojitvena pričakovanja uresničila – in zakaj se niso. In bolj ko se odmika čas osamosvojitve, več je resignacije med … Beri dalje

Prejeli smo: Kamnik nima veliko dobrih pesnikov

To je javni odziv na vabilo kolega in prijatelja Aleša Mavra, ki me je povabil k podpisu peticije za poimenovanje kamniške knjižnice po Francetu Balantiču. Peticije nisem mogel podpisati, ker sem dobil vtis, da bolj kot Balantiča brani domobranstvo. Iz mojih odgovorov se je razvila zanimiva osebna korespodenca.

Mavrična zmaga

Kar šest od devetih sodnikov Vrhovnega sodišča ZDA je deklariranih katoličanov. Dva izmed njih sta bila jeziček na tehtnici, ki je odločitev sodišča pretehtal na stran, ki ni skladen z naukom in moralo Katoliške Cerkve. Katoličani smo očitno zelo iznajdljivi in vplivni pri razgradnji vsakovrstne tradicije. Nekaj podobnega se je pred kratkim zgodilo na referendumu na Irskem.

T. Hoopes, Slovenski čas: Zahod pred zatonom

Ali ste pripravljeni na spremembe, ki se bodo zgodile še za našega časa, (se) sprašuje komentator spletnega portala Aleteia.org Nedavni referendum na Irskem, na katerem se je večina volivcev izrekla za uzakonitev zakonske zveze kot … Beri dalje

G. Vojnović, Dnevnik: Et tu, Luka?

Predsednik poslanske skupine Združene levice Luka Mesec je v pogovoru za zadnji Objektiv na vprašanje, kaj bo kot politik storil, da se uredijo množična grobišča in da se žrtve povojnih pobojev pietetno pokopljejo, odgovoril, da … Beri dalje

Priznam, rabutal sem borovnice

Letos je v gozdovih polno borovnic. Končno dobra letina. Borovničevje “dol visi” zaradi teže drobnih temno-modrih sadežev. Pa sem se zadnjič tudi sam odpravil v gozdove ter nabral kar nekaj litrov in nekateri so me prepoznali kot pohlepnega prekrškarja. Kako, kje nabirati ter predvsem koliko nabrati, da si v skladu s slovensko zakonodajo?

Milijon ni tisoč

Zagnanost naših upravnih teles, ko preganjajo kazniva dejanja za nekaj evrov, je najbrž še kar primerna, popusti, ko gre za tisoče in usahne, ko so na vrsti milijoni. Ravno nasprotno kot zahtevajo koristi države. Vsekakor bi bilo treba preplačilo iz našega primera vrniti, vendar je presenetljivo, da država ve zanj, ne stori pa ničesar učinkovitega, da si ga povrne!