Družina: »Zapustil sled sem svojih korenin«
V sklopu prireditev ob spominu na tragične dogodke pred sedemdesetimi leti, ko so po koncu vojne tisoči Slovencev morali zapustiti svoje domove, je Izseljensko društvo Slovenija v svetu (SVS) v torek, 23. junija, v Zavodu … Beri dalje
Popotništvo (foto): Potepanje po Andih – 3. del
ALTIPLANO Na visoki planoti V južnem Peruju se glavna veriga Andov razširi in razdeli na dva dela. Med obema je nastala visoka planota, Altiplano, ki je visoka med 3500 in 4000 metrov. Morda se na … Beri dalje
Voščilo ob Dnevu državnosti
Uredništvo Časnika želi svojim bralcem in vsem državljanom Slovenije ponosno praznovanje tisočletnih sanj Slovencev, ki jih lahko danes uresničujemo v samostojni državi!
Odrinjenost kmeta vse do najnovejših časov
»Le vkup, le vkup uboga gmajna« je bil klic , ki je pred 500 leti, leta 1515, prediral ozračje in pozival razžaljene in ponižane, v revščino potisnjene kmete k solidarnosti, k združitvi, k oblikovanju moči, s katero bi v uporu proti svojim gospodarjem dosegli znosnejše in boljše življenje v okviru od Boga dane ureditve sveta. Praviloma več kot 90% prebivalstva so bili prav kmetje in na njihovih ramenih sta slonela preživetje in blaginja celotne družbe in države.
T. Sadar, Radio Ognjišče: Sivina prihajajočih časov
Te dni so mladi še posebej pred našimi očmi in težko je ne opaziti tesnobe, ki jo sicer skrivajo pod plaščem veseljačenja in strahu, ki ga utapljajo v takšni ali drugačni omami.Kdo bi jim zameril? … Beri dalje
M. Hergout, Razpotja: Solunska fronta
V času pisanja se je izhodiščni splošni entuziazem, ki je spremljal zmago Syrize na grških volitvah, že precej polegel. Sedaj je že jasno, da se je naskok Syrizinega solunskega programa nad Berlin zelo kmalu zaustavil … Beri dalje
Sveto v posvetnem
V četrtek praznujemo Dan državnosti. Eden od tistih, ki bi jim po ameriško rekli »founding father« slovenske države je dr. Peter Jambrek. Čeprav bi se dve tretjini Slovencev samozaničljivo zmrdovalo že ob ideji, da Slovenija sploh ima »očete države«. Peter Jambrek je eden od tistih, ki menda niso več »naši«. Od srede devetdesetih do danes se je takih »bivših naših« na desnici nabralo kar nekaj.
Umetniški navdih: Balantič in Kajuh – dva pesnika, dve pesmi, dvoje obeležij
Na Rudniku pri Radomljah, v Galeriji Repanšek, stojita v parku pred galerijo dve obeležji pesnikoma Francetu Balantiču in Karlu Destovniku Kajuhu. Zasnoval in izdelal ju je Janez Repanšek, ki je obeležje Francetu Balantiču postavil leta 2013, … Beri dalje
“Brata Balantič in Kajuh na oltarju domovine” (FOTO)
»Kot si ne prestavljamo Goriških Brd brez Gradnika, Krasa brez Kosovela, Trsta brez Sabe … pozivam Kamničane, da razmislijo: gre za velike odločitve ali bomo vztrajali pri pričkanju ali iskali luč, dali pravico človeku, da je človek, se bomo poklonili geniju ali bomo vztrajali v svoji majhnosti?«
TV SLO: Tretja generacija
Tretja generacija argentinskih Slovencev, danes starih od 15-35 let, so otroci tistih, ki so se rodili svojim staršem-ubežnikom v novi domovini. To so moderni mladi Argentinci, v njih pa so kljub temu močni sledovi slovenstva, … Beri dalje
D. Steinbuch, Portal plus: Inkvizicija za Balantiča
Dan državnosti daje idealnemu predsedniku republike priložnost, da se dvigne nad čustvene razprtije sonarodnjakov; da vzpostavi avtoriteto nepristranskega arbitra, ki nadomešča umetno vzpostavljeno potrebo po kolektivni pomiritvi, spravi. A ker ža imamo, kar pač imamo, … Beri dalje
Objem ali facebook?
Da ne bo pomote – nič nimam proti socialnim omrežjem, saj jih dnevno koristim. Vendar moram priznati, kako neprimerljivo drugače je objeti prijatelja, mu stisniti roko, pogledati v oči, slišati njegov glas … V preteklih … Beri dalje
I. Klemenčič, Reporter: Če sta bili dve fazi revolucije, ni bilo osvobajanja in ni legitimnosti
Očitno neredkim, tem bolj razumnikom, povzroča še danes težave preprosto vprašanje, kaj kot bistveno označuje zadnjo vojno na Slovenskem. Možnosti sta samo dve. Ali je bilo bistvo osvobajanje slovenskega naroda ali nasprotno revolucija in s … Beri dalje
Portal plus: Vsi okostnjaki ljubljanskega UKC (I.)
Objavljamo prvi del ekskluzivne in doslej najbolj izčrpne ter natančne analize strokovnih, akademskih in raziskovalnih referenc vodilnih funkcionarjev ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra. Podatki vas bodo pretresli, morda celo šokirali. Avtorji raziskave odlično poznajo delovanje in … Beri dalje
France Balantič sodi v javni spomin slovenskega naroda
Pozdravljamo pogum občinskih oblasti in občinskega sveta v Kamniku in Komendi, s katerim so Matični knjižnici Kamnik namenili ime svojega rojaka, pesnika Franceta Balantiča.
Dokler ni obžalovanja, ostajajo rane odprte
Številnim spominskim prireditvam ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne se pridružujemo tudi mi, Koroški Slovenci. Ta današnji skupni popoldan, katerega del je tudi obhajanje svete maše v naši stolnici, se želimo posvetiti temu prelomnemu … Beri dalje
J. Nachtwey za Sobotno prilogo: ‘Moj jezik so oblike, barve, svetloba in senca’
James Nachtwey je fotografska priča, ki je spremljala vse najhujše izbruhe podivjane človeške narave v zadnjih tridesetih letih. Pred nobenim pogovorom še nisem slišal toliko dobronamernih opozoril. »Če ga boste spraševali osebne reči – zakaj … Beri dalje
Prejeli smo: Izšla je nova, 66. številka revije Vzgoja
V novi številki Vzgoje smo se posvetili človekovim pravicam in družini. Ob hitrem postopku sprejemanja novega ZZZDR so poslanci obšli javnost. Nas je zanimalo, kaj na to temo pravijo strokovnjaki z različnih področij – šolstvo, … Beri dalje
Planet Siol: Si pesnik France Balantič zasluži, da se po njem imenuje knjižnica?
Kulturniki Tone Kuntner, Ivo Svetina, Lenart Zajc in Brane Senegačnik so si enotni: France Balantič je velik slovenski pesnik, zato si zasluži, da je po njem poimenovana knjižnica. Spomladi sta občinska sveta Kamnika in Komende … Beri dalje
blog Ad Dominum: Zakaj liberalizem ni liberalen? (I.)
Pred kratkim smo lahko na spletni strani RTV Slovenije brali poročilo o dnevu boja proti »homofobiji«, v okviru katerega je bila organizirana okrogla miza, ki so se je udeležili številni tuji in domači gostje. Na … Beri dalje