Volitve predsednika republike bodo v nedeljo, 22. oktobra, je opoldne v Narodni galeriji razglasil predsednik DZ dr. Milan Brglez. Volilna opravila začnejo teči 21. avgusta. V kolikor pride do drugega kroga volitev, bodo te tri tedne … Beri dalje
V Borovnici so slavili 160 letnico dvajset letne gradnje južne železnice, ob tem pa sočasno načrtujemo gradnjo enotirne proge Divača-Koper in demontažo enega tira iz železniškega predora Karavanke. Že Franc Jožef je vedel, da se … Beri dalje
Vstop Ljudmile Novak v predsedniško kampanjo me navdaja z upanjem, da bomo imeli kolikor toliko normalne volitve, z vsaj eno žensko in z nekaj malega kandidati, o katerih je vredno razmisliti Zelo jasno je tudi, … Beri dalje
Reka Krka ima v Žužemberku že kar precejšnjo strugo. Kot taka nas vabi na potep po dolenjski lepotici. Od gradu Žužemberk pa do razvalin gradu Soteska dvanajstkilometrov niže se s raftom popeljemo preko brzic, lehnjakovih … Beri dalje
Potrebe sodobne, postmoderne družbe z velikimi identitetnimi stiskami so v drugi polovici 20. stoletja pripomogle h korenitim spremembam na področju dediščine. Želja po demokratičnejšem pristopu pri ohranjanju preteklosti je narekovala odmik od zgodovinskega spomina in … Beri dalje
V Sloveniji smo več kot mesec dni, vse od dneva razglasitve arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško, 29. junija 2017, poslušali, kako »fantastični dan« je bil to za Slovenijo. Medtem ko hrvaški politiki še naprej … Beri dalje
Saj poznamo zlajnani izrek, da ni zastonj kosila, vse se tako ali drugače plača. Takšno kosilo mi je servirala Delova Sobotna priloga. Čeprav vem, da režimski mediji ne strežejo zastonj, razen kaj hudo neokusnega, nisem … Beri dalje
Kako s kozerijo nad samopoimenovanjem škarpenastega dopisnika? V vrelišču, ob skuhanem brodetu s škarpeno, bi vsak sladokusec ob malvaziji kar pomarendal z g. Boris Šuligojem. Problem pa bi nastal, ko bi ob prvem kozarčku ugotovila, … Beri dalje
Teme prve svetovne vojne so bile dolga desetletja potisnjene na rob zgodovinskega zanimanja. Do leta 1990 prva svetovna vojna skorajda ni bila obravnavana v šolskih učbenikih in je bila zelo redko predmet muzealizacije. In to … Beri dalje
Fašizem in nacizem sta premagana, v naših glavah ostajata samo še kot psovka za vse tiste, ki nočejo verjeti, da je komunizem nekaj drugega, da je obljuba boljšega življenja, ki se lahko še vedno izpolni. … Beri dalje
V zvezi s člankom Andreja Tomelja Slovo s tega sveta po ljubljansko, ki je bil 1. 7. 2017 pri nas objavljen, smo prejeli odgovor mag. Martinčiča, direktorja družbe Žale d. o. o., ki smo ga … Beri dalje
V teh poletnih dneh, ko mnogi preživljajo dopust pod borovci ali pod kakšno palmo, smo v Delu lahko prebrali zanimivo razmišljanje o bolj resni tematiki – o stanju na naši edini javni radiotelevizijski hiši RTV … Beri dalje
Makedonski parlament je 31. maja letos s komaj večino, 62 glasovi od 120 poslancev, glasoval za novo vlado, ki jo je sestavil Zoran Zaev, vodja makedonske levice. Nova vlada je takoj dobila očitno in malodane navijaško podporo »zunanjih faktorjev«: EU kot institucije, držav članic EU in njihovih veleposlanikov (predvsem ameriškega Baileya iz Obamove administracije).
Janez Mihovec – Rafting na Savi Na obrobju Ljubljane se zdi, da je Sava postala industrijska reka. Vendar pa v trenutku, ko se popeljemo po njej ugotovimo, da smo se zmotili. Civilizacija ostane nekje daleč … Beri dalje
V svoja razmišljanja ne dajem rad mesta ideološkim sporom, ker je z njimi pač vedno tako, da bolj delijo, kot pa združujejo ljudi. Sam nimam tega namena. Vendar pa me je konec junija preveč zabolelo … Beri dalje
Ko sem se lotil tega prispevka, se mi je najprej zastavilo vprašanje, kakšen naslov naj mu dam. Med več možnimi variantami sem izbral gornjega, ker imam vtis, da še najbolje ponazarja stanje Slovenije, kakršno se nam odstira iz podatkov, ki jih je v intervjuju na prvem programu TV SLO navajal g. Rado Pezdir, saj je precej govoril o sodelovanju UDBE z italijansko mafijo.
Danes sem se zgodaj zjutraj odpravil na meni ljubo Kamniško sedlo. Sam. Všeč so mi taki izzivi tekmovanja s samim seboj. Na izhodišču vedno pogledam na uro, potem pogledam na usmerjevalno tablo, na kateri je … Beri dalje
Dogodki po končani vojni niso povezani z vojno, pač pa jih je rodilo sovraštvo, pohlep in maščevanje. Zato bi se moralo besedilo na spomeniku, po mojem prepričanju, dopolniti z naslednjimi besedami: »/ …/ in v spomin žrtvam povojnega komunističnega revolucionarnega nasilja«. Povojna revolucija je povzročilo nekaj desetkrat več civilnih žrtev kot vsi medvojni spopadi.
Ko sem se lotil tega prispevka, se mi je najprej zastavilo vprašanje, kakšen naslov naj mu dam. Med več možnimi variantami sem izbral gornjega, ker imam vtis, da še najbolje ponazarja stanje Slovenije, kakršno se nam odstira iz podatkov, ki jih je v intervjuju na prvem programu TV SLO navajal g. Rado Pezdir, saj je precej govoril o sodelovanju UDBE z italijansko mafijo.
Okvarjeno intimno jedro, nukleus, slovenske družbene patologije desetletja onemogoča kakršnokoli pošteno razpravo med Slovenci samimi. S tem se učinkovito onemogoča resnico in ovira uveljavitev prava.