Macesnovec je eno od številnih grobišč žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni v zgornjem delu toka Kamniške Bistrice. Sredi julija 2017 se je tam pričel izkop posmrtnih ostankov po vojni zunaj sodno pobitih ljudi.
Vsi, ki so poznali prof. Viljema Černa, zanj pravijo, da je bil velik človek. O njem govorijo le v presežnikih. Vse svoje življenje je posvetil prizadevanju za izboljšanje položaja svojih rojakov, a pri boju nikoli ni bil napadalen, nesramen ali oster. Prepričan je bil, da lepa beseda najbolj zaleže. Zato se ga je prijel vzdevek Gandi iz Terske doline.
Ddr. Verena Perko je doktorirala iz arheologije in iz muzeologije ter je velika strokovnjakinja za področje dediščine. V intervjuju je najprej izpostavila težke življenjske preizkušnje, opisane v knjigi Poletje je dalo na glavo klobuk, skozi … Beri dalje
Pahor si sicer zelo previdno, a vendarle vztrajno prizadeva “za spravo”. Govori o žrtvah revolucije in o izvensodnih pobojih, bil je na Dobravi na pogrebu žrtev iz Hude jame, kot prvi slovenski predsednik je obiskal Slovence v Argentini, nenazadnje je lani na evropski dan spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov na Sveti Gori prisostvoval predstavitvi E-pokopališča.
V kolumni na Časniku izpred meseca dni (vir) smo pogledali stanje glede arhivskega gradiva na tleh nekdanje Nemške demokratične republike, kjer je revolucionarne »pridobitve« skrbno varovala in nadzorovala tajna politična policija Stasi. Pa pojdimo tokrat na Slovaško, v slovansko bratsko deželo, ki se je v začetku leta 1993 osamosvojila od nekdanje skupne Češkoslovaške.
Na ravni Kulturnega društva Severina Šalija (KDSŠ) zavzema pomembno mesto med našimi aktivnostmi tudi kultura bivanja in kultura minevanja. Iz tega vidika ugotavljamo, da na področju pokopališke dejavnosti v MO Novo mesto obstaja kar nekaj … Beri dalje
V zvezi s člankom Slovo s tega sveta po ljubljansko, ki je bil 1. 7. 2017 objavljen v spletnem magazinu Časnik in nam ga je g. Andrej Tomelj poslal v branje, vam podajamo odgovor in zahtevamo v imenu Mestne občine Ljubljana (MOL) oziroma njenega podjetja ŽALE, d.o.o. njegovo objavo v skladu z Zakonom o medijih.
Macesnovec je eno od številnih grobišč žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni v zgornjem delu toka Kamniške Bistrice. Sredi julija 2017 se je tam pričel izkop posmrtnih ostankov po vojni zunaj sodno pobitih ljudi.
Skupaj bi se morali usesti predstavniki “državnih” strokovnih institucij, zlasti z avtorji alternativnih variant in na podlagi tehtnih argumentov doseči skupaj z njimi soglasje o najprimernejši različici, razčistiti tudi očitke o previsoki ceni in tehnološki zastarelosti vladinega projekta ter o problematičnosti njegovega sofinanciranja s strani Madžarske pod skrajno neugodnimi pogoji.
Za referendumsko kampanjo je vlada 97.000 evrov dodelila svojemu uradu za komuniciranje. S tem denarjem bo na referendumu 24. septembra poskušala ubraniti svoj zakon o drugem tiru, ki ga je koalicijska večina poslancev že uzakonila. … Beri dalje
Bojan Požar, novinar in lastnik spletnega portala Požareport, je na tiskovni konferenci predstavil ustanovitev gibanja Druga priložnost, tvoja prihodnost – kot posebno državljansko pobudo. Gre za gibanje in državljansko pobudo, ki želi ponuditi priložnost vsem … Beri dalje
Film je bil objavljen 29. aprila 2009. Sporočila filma: 1. Del zahodnih Turkov se leta 619 naseli na zahod. ……………. 10. Vse do novega veka se vzporedno uporablja ime Slovenija ter Slovenci in Hrvati. 11. … Beri dalje
Cerkev »dobro ve, da če imaš v rokah vojsko in policijo, če torej obvladuješ represivne organe države, obvladuješ celotno družbo. To je njeno pravo verjetje, ne pa tisto, kar pridigajo pri mašah in objavljajo v medijih«. Če je v tej trditvi Tineta Hribarja (Mladina 30.6.17) kaj soli, potem obvladuje celotno družbo v drugih državah s tako ureditvijo vsaka od verskih skupin, ki deluje v vojski in policiji.
Na referendumu je potrebno glasovati proti uveljavitvi takega zakona, ker je zakon koruptiven, ker uveljavlja traso Drugega tira, ki je nerazdelana, kar se je zapisalo g. Flacu in ker je vrednost prevelika glede na izplen v transportu in zato bomo slovenski davkoplačevalci plačevali investicijo, ki je neekonomska in namenjena zadostitvi izključno tujcem, ki nas bodo obenem prehiteli z izgrajenimi kapacitetami, ker bo naš projekt in izgradnja Drugega tira za okoli tri leta prepozna.
Moški-oče je moški-oče, ko vodi. Če moški išče samega sebe, je nemogoče, da se bo našel, če ne bo obenem našel svoje voditeljske oz. čelniške vloge. Zlasti ko je nevarno in tvegano, moški izstopa kot voditelj in zaščitnik. Lik očeta se bo dandanašnji rehabilitiral skozi njegovo ponovno odkrito a precej prenovljeno (saj povratek v avtoritarnost ne pride v poštev) voditeljstvo. To je prva iztočnica.
»Preiskujejo« izvor Janševega premoženja, medtem ko je kleptomanska tolpa tatov pokradla in oprala milijarde (primer denarja iz Irana v NLB je le eden od primerov odkrit po naključju) in s tem povzroča stalno padanje standarda svojih državljanov. To je barbarski cinizem. Milo rečeno: satanizem. V redkokateri deželi po svetu najdemo toliko družbene patologije kot v Sloveniji.
Spomenik, ki ga je “vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam” v četrtek odkril slovenski državni vrh, ima veliko pomanjkljivosti in napak. Glavne so naslednje: Lokacija na severnem robu Kongresnega trga, med Kazino in diskoteko … Beri dalje
V Ljubljani na Kongresnem trgu so postavili nov spomenik za 1,2 milijona EU, ki smo ga plačali davkoplačevalci in naj bi nekako predstavljal spravo. Kakšna zmota! Vse dokler bodo po Ljubljani in Sloveniji stali spomeniki … Beri dalje
Na Kongresnem trgu v Ljubljani so slovesno odkrili spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Ob začetku slovesnosti je državna delegacija k spomeniku položila venec, nato pa je zbrane nagovoril predsednik republike Borut Pahor. … Beri dalje
Stališče Zbora za republiko o sodbi arbitražnega sodišča V Zboru za republiko – v nasprotju z vlado in koalicijskimi strankami – ugotavljamo: 1. da je bila odločitev haaškega Arbitražnega sodišča, ki je bila objavljena 29. … Beri dalje
Poniglava politika se noče pokloniti in zahvaliti najpomembnejšemu osamosvojitelju Jožetu Pučniku s spomenikom v Ljubljani na najuglednejši lokaciji. Ne v Tivoliju pod zakotno smreko, kar je zadnja moda v Ljubljani, ampak v središču mesta. Ob nacionalni sramoti, da Pučnik še vedno nima spomenika, se lahko tolažim vsaj z mislijo: »Blagor mu, ker je umrl in ga ne morejo procesirati slovenske sodnice.«