Kako s kozerijo nad samopoimenovanjem škarpenastega dopisnika? V vrelišču, ob skuhanem brodetu s škarpeno, bi vsak sladokusec ob malvaziji kar pomarendal z g. Boris Šuligojem. Problem pa bi nastal, ko bi ob prvem kozarčku ugotovila, da je slovenski bralec v zadnjih dvajsetih letih že popolnoma prekuhan z lažmi in zavajanjem mainstream medijev. Še novinarji, ki radi kuhajo laži in vestno zavajajo, sploh ne rabijo več par ur, da se brodet skuha. Dobro vedo, da je pametno odstaviti brodet iz kuhalnika zato, da bomo lahko državljani ob brodetu, rezini belega kruha in kozarčkom malvazije počasi odstavljeni od stalnih laži. Lažje bo, ker ne bomo doživljali samocenzure urednikov in medijske blokade, ki so jo v zadnjem desetletju 20 stoletja zakuhali mali tajkunčki, ki so privatizirali časopisno hišo DELO.
Po kozarčku malvazije bova morala najprej ugotoviti, da prav vsak sestavek primorske škarpene res ni potrebno vsebinsko pogojevati z Drugim tirom, razen, če je sedaj odzivanje dopisnikov podobno diskusijam za gostilniškimi pulti.
Boris Šuligoj si privošči izpis nekega anonimneža iz spleta ob požaru dne 3.7.2017: »Mar bomo sedaj imeli še dvakrat več požarov?«
Škarpena, ki izraža modrost izkrivljanja resnice, mu takoj odgovarja: »Mojster kaj? Kot da še ni nikoli slišal, kako bo speljan drugi tir: v kakih 20 kilometrov dolgih predorih.« V nadaljevanju pa ga sprašuje: »In zdaj nam pa pojasni, kako lahko iskre v predorih zakurijo gozd.«
Tisti, ki izkrivljajo resnico, pa res ne zaslužijo naziva žlahtne ribe škarpene, prej kaj drugega.
Najprej majhen nasvet g. Boris Šuligoju. Predlagam, da to vsaj stokrat ponovite: »Projekt Drugi tir je izveden kot enotirna proga za vožnjo vlakov iz Kopra v Divačo. Po tem projektu, ki je vladni logistični koncept, se stari tir kot prvi tir uporabi za vožnjo vlakov navzdol.«
Potem si pa zapomnite naslednje in v vseh nadaljnjih zapisih upoštevajte, da je:
(1) vožnja navzgor v hrib praviloma brez zavor. Razen ko se morata dva vlaka srečati v razširjenem predoru, kjer en vlak zavira v strmini 17 promilov. Takšen nagib na postaji je, razen izsiljene rešitve lokalnega upravljalca, v tem primeru Slovenskih železnic, po TIS (Tecnhical Interoperability Standards) prepovedan.
(2) za vožnjo navzdol vedno potrebno uporabljati zavore, ker so projektanti Projektivnega podjetja Slovenskih Železnic tako dobri na projektiranju napajalnih mest, da je elektrike premalo ali pa je električno napajanje na nepravem mestu. Kaj šele, da bi projektanti Projektivnega podjetja Slovenskih Železnic uporabljali električno zaviranje. Zavore se bodo zato uporabljale za transport navzdol, ki bo dvakrat večji kakor do sedaj. Torej se bo kurilo dvakrat več!
Boris Šuligoj, povejte in javno napišite vsaj en primer, da je požar na Kraškem robu izbruhnil pri vožnji vlaka navzgor?
V istem sestavku pa lahko modro ugotovite, da je pri sedanjem predlogu dvotirne železnice, kjer bo v uporabi stari tir za vožnjo navzdol, pri povečani pretovorni zmogljivosti, s sedanjih 11 milijonov ton na leto na 35 milijonov ton na leto, pričakovati najmanj trikrat več požarov na relaciji sedanjega prvega tira.
Popolnoma razumem, da ne razumete, zakaj se še vedno uporabljajo klasične zavore za zaviranja tako velikih mas. Prav tako najbrž ne razumete, da ni razvojni dosežek, da se sedaj gradi mobilna transformatorska postaja v Hrastovljah, ampak je to zgolj popravljanje navadnega strokovnega »fuša«. Vsakomur je jasno, da je treba zaradi izgub v električnih vodnikih pripeljati tok čim bližje na odjemno mesto. Da pa elektriko v električnem vodniku rabiš pod klancem, da je čim manj upora po električni žici za napajanje, pa ni treba zavajati državljane. Še posebej ne tistih, ki imajo minimalno tehnično ali naravoslovno znanje, teh pa je v tej brezoblični masi intelektualcev še vedno okoli 55%.
Prav zaradi tega sem predlagal pospešeno izgradnjo dvotirne proge na relaciji Divača – Prešnica in Rižana – Koper. Tako bi pri tej razdalji 25 km dogradili samo še 20 km dvotirne proge, ker je del dvotirnosti že zgrajen na sedanjih postajah. Da, Škarpena! Zgrajen je in ga ni treba več plačati. Z vašo podporo pa boste 5 kilometrov proge vrgli proč, ker imate očitno visoko plačo in dovolj denarja, da se lahko igrate z denarjem davkoplačevalcev.
Trditev, da je za Državni prostorski ureditveni načrt (DPN) potrebno deset let, je največja laž, ki jo po ponavljate za g. Lebnom. Istočasno pa trdite, da je to treba za tujce, na primer DPN za MAGNO, napraviti v pol leta.
Torej poceni investicija za Slovence, za primorske partizane bomo naredili vse, da se dela počasi ob isti državni upravi, za Wermacht pa bomo naredili vse, še huje – dali jim bomo 30 milijonov EUR. PIPISTREL pa naj gre v Gorico, Akrapovič pa naj kar sam investira v Črnomlju!
Če je to politika Škarpen, potem je g. Petrič moral kupiti DELO!
Prišel pa bo čas, ko bodo novinarji pisali tisto, kar čutijo in ne bodo več »kruhkovi« za lažnivi razvoj, za korupcijo, za puhasto plačo preko s. p.
Ne pozabite g. Šuligoj, imate še boljšo novico. Direktor ruskih železnic je prišel v Idrijo in zagotovil, da 30 kilometrov proge lahko naredijo v enem letu in pol. Ja zakaj hudiča pa potem okoli 200 ljudi v strokovnih štabih Slovenskih železnic, DRI in ekskluzivnem podjetju sploh še vlečejo plače, če pa je to tako enostavno, ko novinarji vede povprašujejo neumnosti.
Ko boste prebrali zapis Vaše kolegice pa res ni več daleč, da bo slovenski parlament sprejel poseben zakon, da se od 1.oktobra 2017 na celotnem področju Slovenije uporablja nova vrednost za zemeljski pospešek: namesto 9.81 m/s2 je nova vrednost 4,95 m/s2 Predlagatelj tega zakona pa bo Stranka Modernega Centra, ki kar prekipeva od razvoja in idej. Tako bomo pol lažje lagali, ker bomo zaradi manjše težnosti porabili pol manj energije. Ne pozabite, tudi za premikanje čeljusti je potrebna energija! Rusi pa bi lahko v takem primeru zgradili Drugi tir – ne pozabite z enim tirom, praviloma enotirno progo, kar v 9 mesecih.
Primerjalno je to poseben dosežek, ki zagotavlja trajnostni razvoj, saj bo lahko vpisan v svetovne dosežke ker je to časovno točno isto obdobje, ki je trajnostno namenjeno za ohranjanje človeške vrste. Tako bomo imeli odlične primerjave izpeljane na osnove »pametnega« vprašanja slovenske novinarke: »Koliko časa potrebujete za izgradnjo železniške proge v dolžini 30 km?«. Odgovor na neumno vprašanje je praviloma neumen: »1,5 leta!«
Take nore primerjave se dosežejo s Škarpenastimi kozerijami ob Vrelišču. Če pa je to podprto še z uredniško politiko objav, smo pa že na konju!
