Kdo največ vplača in kdo največ izgubi?

Kdo največ vplača in kdo največ izgubi?

V zadnji dneh se je v javnosti razvila obsežna razprava o tem, koliko ugodnosti bodo imeli določeni posamezniki zaradi interventnega zakona. Čeprav ta daje vsem preko nižjega DDV od hrane in energentov, uvaja mali s....
PLUSPORTAL.SI ·
Avtorji Časnika

Jože Mlakar: Mobing kot nesposobnost vodenja

Najprej nas je dosegla in pretresla novica, da je eden od uslužbencev na Ministrstvu za kulturo naredil samomor. Vzrok naj bi bilo trpinčenje in strahovanje (mobing) zaposlenih s strani ministra in nekaterih njegovih najbližjih sodelavcev. … Beri dalje

Justin Stanovnik: Za Novi Demos

Zgodaj zjutraj – pravzaprav še ponoči, ko so bili kropivci, če sploh, še redki, je prišel – ob velikem tveganju – njun sin Lojz, ki so ga potem, ko je pokropil očeta in mater, slišali izreči naslednje besede: “Jaz se bom branil”. S tem stavkom, ki ga je izrekel 14. junija zjutraj v neki neznatni vasici, je njun sin pred celim svetom utemeljil naravo slovenskega protiboljševiškega boja.

J. Možina, RTV SLO, Pričevalci: Justin Stanovnik

Justin Stanovnik je preživel grozote taborišča na Teharjah in se vrnil domov, a že leta 1949 je bil s strani Udbe aretiran in na prisilnem delu v koncentracijskem taborišču Strnišče preživel eno leto. Aktivno je sodeloval v društvu Nova Slovenska zaveza vse od ustanovitve leta 1991. Zlasti pa se odlikuje po uvodnikih in razmišljanjih v društvenem glasilu Zaveza.

Poslovil se je prof. Justin Stanovnik

V nedeljo, 27. januarja, je preminil Justin Stanovnik, eden od ustanoviteljev Nove Slovenske zaveze in dolgoletni urednik revije Zaveza. Bil je že od začetka glavni urednik Zaveze.

Narava in pokrajina (foto): Kobla

Danes se lahko še vedno smuča. Vendar le s turnimi smučmi. Ostala je prelepa pokrajina, pa napol razpadle zgradbe in zarasla smučišča. Še vedno je tako lepo, kot je nekdaj bilo. Vendar z nekaj trpkosti in nostalgije.

Sidra so na nebu: zgoraj je treba iskati tisto, kar rešuje pred brodolomom

Z globalizacijo je tako kakor z igro: vnaprej ne moremo vedeti, kako bo potekala, kaj nam bo med njo uspelo storiti in česa ne, še manj kakšen bo končni rezultat. Igralci – ne glede na to ali so izurjeni ali ne, vešči ali ne, pogumni in drzni ali prestrašeni in cagavi, proaktivni ali defetistični – se morajo sproti odločati ali se bodo borili naprej ali se predali.

Ne izpustite svojega otroka.

700.000 nemih krikov nedolžnih

»O pravica, kakšen strašen obup stiska srce!« je pred 121 leti na vso moč kriknil Emile Zola v javnem pismu predsedniku republike, ko si je prizadeval za resnico in pravico nedolžnega, ob krivični dosmrtni obsodbi … Beri dalje

Evropa ne more preživeti neskončnega števila migrantov.

Demografski utrinki

Kdaj bo Slovenija sprejela učinkovite pronatalitetne ukrepe in kdaj si bo upala oblikovati proaktivno priselitveno politiko? Táko, da bo lahko reševala pomanjkanje delovne sile in olajšala prihod tistim ljudem, ki so nam kulturno blizu. S takimi ukrepi ne bi le izboljšala katastrofalne demografske podobe, ampak vzela tudi veter z jader skrajnim ksenofobom. 

Skesano priznam, da nimam ne kompetenc ne poguma, da bi kajrkoli prispeval k poglobljenim razpravam o podnebnih spremembam. Modrovanje o klimatskih modelih, povratnih zankah, vplivu albeda, CO2, oblakov, vodnih hlapov, metana, vegetacije, o tem, kaj … Beri dalje

Skesano priznam, da nimam ne kompetenc ne poguma, da bi kajrkoli prispeval k poglobljenim razpravam o podnebnih spremembam. Modrovanje o klimatskih modelih, povratnih zankah, vplivu albeda, CO2, oblakov, vodnih hlapov, metana, vegetacije, o tem, kaj … Beri dalje

Foto: STA

Franci Feltrin: Ne jamram, svetujem

Zanimivo je, da smo slovenski upokojenci postali tarča vladajočih političnih strank. Vedno več jih je, ki se zavzemajo za nas, za višje pokojnine in naš boljši življenjski standard. Vse manj pa nas je upokojencev, ki bi te njihove napore občutili v denarnici.

Dejan Prešiček

Pa smo spet tam, na začetku

V stranki naslednici komunistov pričeli proces, da bi našli novega človeka za ministra za kulturo. Kako značilno za stranke tako imenovane levice. Iskali bodo, včasih so rekli, evidentirali. Takšna napoved pove, da pravega človeka za tako pomembno mesto v vladi nimajo.

Kar zadeva medije, je tako, da nekateri vlecejo bolj na levo, drugi bolj na desno. Tezko bi nasli medij, ki je absolutno nepristranski, nevtralen. Kaj pa naj bi objavljali? Vremenska porocila? En nacin, da se doseze nepristranskost, bi bil ta, da se objavlja le clanke, ki so sami po sebi uravnotezeni, torej predstavijo obe ali vec plati neke teme. Mislim, da je tega relativno malo, in bi bila v medijih precejsna revscina. Druga moznost je pa ta, da medij obljavlja vec clankov, ki kazejo razlicne poglede na isto temo. Po mojem mnenju je ta pristop boljsi. Naj vsakdo prikaze svoje argumente in naj se potem vidi, kdo ima bolj prav. Naloga urednistva je, da izbiro uravnotezi, in v tem je lahko tezava. Gospa Griesser Pecar ima v Casniku dne 25.1.2019 lep clanek na to temo in daje BBC za zgled uravnotezenega medija. Morda ni presenetljivo, da so se komentarji lotili tudi podnebnih sprememb, ki se po kontroverznosti lahko merijo s Trumpom. Nekaj malega o tem. Prvic, znanost ni demokracija in ne zmaga tisti, ki ima vec glasov, ampak tisti, ki ima na koncu prav. Zgodovina znanosti je polna zgodb, kjer so vodilni znanstveniki trdili nekaj, pa se izkazalo, da so se motili. Mnogi znanstveniki so ob koncu 19. stoletja verjeli, da je vse znano, da se ne da nic novega odkriti, pa pride nekdo in postavi vse na glavo (odkritje teorije relativnosti in kvantne mehanike). Klimatski modeli so v povojih in trditi, da je mogoce napovedati temperaturne spremembe z natacnostjo ene stopinje petdeset ali vec let vnaprej, je po mojem mnenju naivnost, napuh ali pa zavajanje. Zaenkrat je odnos do podnebnih sprememb na stopnji religije. Eni verjamejo, da je clovestvo krivo za ogrevanje, drugi pa, da ni. Locnica med enimi in drugimi gre prav lepo po politicnem prepricanju. Levica ali liberalci verjamejo, da je vzrok v izpuscanju CO2; desnica ali konservativci verjamejo, da ni ali to ni bistveno. Razlog je jasen. Levica hoce vse kontrolirati z vrha; zato vsiljuje podnebne dogovore, razne omejitve za izpuh, zapiranje termoelekrarn itd. Desnica hoce, da se zadeve urejajo od spodaj navzgor: manj regulacije, privatna iniciativa, lokalna samouprava. Industrija seveda ni nevtralna. Obamovi dekreti so prizadeli premogovno industrijo. Subvencije polnijo zepe proizvajalcem soncnih celic in elektricnih avtomobilov ter povzrocajo deformacije trga. Pri tem vprasanju sploh ne gre za znanost, ampak za politiko. Hkrati je to lahko zlata jama za nekatere. Podporniki omejevanja CO2 vodijo spretno propagandno vojno. Pred casom so spremenili izraz podnebno segrevanje (“global warming”) v podnebne spremembe (“climate change”). Tiste, ki dvomijo v ogrevanje zaradi izpustov CO2, ozigosajo kot ljudi, ki zanikajo obstoj podnebnih sprememb (“climate change deniers”). Podnebje se spreminja od pamtiveka. Nasprotnika prikazes kot nekoga, ki to zanika, torej “neandertalca”. Se eden uspesen argument gre pa takole: Poglejte, kaj se dogaja s podnebjem – orkani, poplave, pozari. Mogoce CO2 ni vzrok, kaj pa, ce je? Ali se upate tvegati katastrofo, ki jo lahko preprecite z majhnimi stroski? Kaksen svet boste pustili svojim otrokom? Ucinkovito, ne? To nekoliko

Andrej Tomelj: Jezik me srbi zaradi novotarij v slovenskem jeziku

Drečka, nova beseda, ki je bila izbrana in razglašena za besedo leta 2018, je vsekakor duhovita. Ne mislim  ugibati, ali se bo njena raba prijela ali ne, z osuplostjo pa ugotavljamo, v kakšnem neverjetnem razmahu je dejavnost, pri kateri naj bi se uporabljalo skrivnostne predmete, ki jih poimenujemo z novo besedo.

Očetje borite se za svoje pravice in otrok vam bo hvaležen

Oče in otrok sama

Namen članka je poudariti spremembe v današnji angažiranosti očetov v odnosu do otrok v primerjavi s preteklostjo, pri čemer se ne diskriminira mame ali očeta, ampak poudarja zavedanje o diskriminaciji očetov. Seveda obstajajo dovolj dobre mamice, o katerih lahko partnerji samo sanjajo. Vendar ne smemo zanemariti, da obstajajo tudi dovolj dobri očetje, o katerih lahko partnerice samo sanjajo.

Levica razdiralno vdira celo v revijo Proteus

Resnična sprava med Slovenci ni možna, dokler se »ustvarjena zgodovina«  iz narodovega spomina ne izbriše. Vse to vemo. Vendar to niso teme za naravoslovno revijo.
Prav zato odločno nasprotujem propagiranje političnih stališč v reviji kot je Proteus.

Kapa očeta muslimanskega terorista Chekatta

Očetova kapa

Nastajajočemu paktu radikalnih levičarjev in islamskih fundamentalistov se lahko zoperstavimo s celo vrsto političnih ukrepov. A ti bodo učinkoviti le, če bomo Evropejci ponosni na svojo antično in krščansko tradicijo in kulturo, se veselili življenja še nerojenih Evropejcev in odločno branili svoje domove pred vdorom agresivnih ideologij, ki so skušale in še vedno skušajo uničiti civilizacijo Zahoda.