Kdo največ vplača in kdo največ izgubi?

Kdo največ vplača in kdo največ izgubi?

V zadnji dneh se je v javnosti razvila obsežna razprava o tem, koliko ugodnosti bodo imeli določeni posamezniki zaradi interventnega zakona. Čeprav ta daje vsem preko nižjega DDV od hrane in energentov, uvaja mali s....
PLUSPORTAL.SI ·
Avtorji Časnika

Praznina, prostor upanja

Ko mi je umrl oče, sem tudi sam izkusil strahotno stisko, ki jo doživlja človek pred grobom. Naenkrat v življenju nastane velika praznina. Smrt v človeku izkoplje tako globoko luknjo, da je nič, prav nič na tem svetu ne more napolniti. In ta nič boli najbolj od vsega.

Peter Černic: Krovne organizacije levega dela manjšine niso podprle osamosvojitve

Slovenska država ni imela in nima najbolj racionalnega mehanizma finančne pomoči zamejskim ustanovam. Profesor Černic je kljub vsemu optimist, vira za obstoj in napredek vidi v osebni zavzetosti za narodno stvar in čistih odnosih, ki ljudi in skupnost povezujejo. Manj so zanj pomembne strukture, ki so pogosto odmaknjene od realnih potreb in potrebne korenite reforme.

Avnojski sklepi bili pravna osnova za krajo stoletja

V našem postkomunizmu še nismo v celoti pojasnili, kaj pomeni ločitev Cerkve od države, kar so naši komunisti prevzeli od Lenina in Stalina. Pomena tega Leninovega oz. Stalinovega izuma še danes, kot lahko pogosto preberemo, tudi niso v našem postkomunizmu še nismo docela razjasnili in opustili!

V Ljubljani stanovanja za elito, vsi drugi pa brez stanovanjskih posojil

Matej Kovač: Tudi bankirji »skrbijo« za nas

Spodrsljaj Banke Slovenije je omogočil tudi politikom, da se izkažejo v svojem dušebrižništvu. Marjan Šarec, ki na politiko centralne banke ne more in ne sme vplivati, je tako izjavil, da gre za »premalo premišljen ukrep, ozko in predvsem računovodsko usmerjen, v škodo ljudi«.

Blagoslov dveh novih kapelic vendar tudi nekaj spodbudnega

Jože Strgar: Blagoslov dveh novih kapelic vendar tudi nekaj spodbudnega

Iz obzirnosti do sodržavljanov pristajamo na neresnice, na laži in prevare, na katerih še vedno stoji in nekako deluje sedanja družbena ureditev. Poštenje, pravičnost, odgovornost pred narodom in božjimi zakoni ter druge prvine demokracije med nami še vedno nimajo svojega mesta. Saj so skoraj vse javne dejavnosti okužene s korupcijo, osebnimi obračunavanji in slabimi rezultati.

Hvalnica, ki je ne bi ponovil

Pet let je tega, kar sem se na Časniku nazadnje spominjal obletnice padca Berlinskega zidu. V tem tednu bodo od tega dogodka minila že tri desetletja. Pet let pozneje Kaj naj danes dodam tistemu, kar … Beri dalje

Bošnjaki še do nedavnega bolj kot v Alaha verovali v Tita

Obdobju demontaže narodov sledi še demontaža verstev

K sreči za Staro celino še obstaja upanje. Ne le zaradi Višegrajske skupine držav, ki se trmasto upirajo zahodnim interesom. Tudi Velika Britanija, zaradi načrtov ustanovitve enotne evropske države, izstopa iz EU. Še je čas za racionalizem. In če ta odpove, bo Evropo zajel na čustvih utemeljeni fašizem.

Alma Deutscher, zelo mlada in nadarjena skladateljica

Alma Deutscher: »Današnja nagrada nakazuje, da je pred nami bolj strpno obdobje, ko bosta spet dovoljeni melodija in lepota. Morda je to sporočilo, da je evropska kultura več kot le disonance. Morda je v tej kulturi prostor tudi za harmonijo. In kako čudovito bi bilo, če bi to sporočilo šlo v svet prav z Dunaja, mesta glasbe.«

Ko nam odklonijo posojilo, se spomnimo na odpisane Jankovićeve dolgove

Omejitev posojil: ko oblastniki razmišljajo namesto nas

Oblast je z administrativnimi ukrepi določila omejitve pri najemanju posojil. Odslej je določena kvota, določena za oskrbovane družinske člane. Kar pomeni, čim večjo družino imamo, manj imamo možnosti, da bomo dobili posojilo. Povedano drugače: družine pravzaprav sploh ne bodo imele možnosti dobiti posojilo, denimo za avto ali za nakup stanovanja.

Andrej M. Poznič: Pred nami bitka za ohranitev naroda in vere

Pogled v že vidno narodno in cerkveno prihodnost nam pravi, da nas čakata dva velika spopada, na katera se moramo pripraviti. Prvi boj se nanaša na obstanek našega naroda, naše identitete, naše samobitnosti, obstoj našega jezika, naše tisočletne kulture, drugi boj, ki nas čaka, pa je boj za obstanek naše vere in Cerkve. Sprašujemo se, kako ravnati v času, ko sta pod vprašaj postavljena obstoj naroda in njegove istovetnosti.