Ko se zdi, da ni poti
Mnogi slovenski mučenci, ki so končali v povojnih pobojih, so umirali svetniško, v posvečujoči milosti. Njim začnimo moliti, da bi preko njih sprostili duhovno moč milosti za našo domovino.
Pomen Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu za prihodnost Evrope
Ko obhajamo dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, seveda ne moremo mimo žrtev, ki so jih povzročili pri nas, ki se jih spominja Slovenija. Drugega aprila 2009 je bila sprejeta Resolucija o evropski … Beri dalje
Smrt je smrt, naj jo povzroči nacistični ali komunistični diktator
Smrt je smrt, naj jo povzroči nacistični ali komunistični diktator. Trpeti v komunističnem taborišču ni nič lepše od trpljenja v nacističnem taborišču in smrt je smrt, naj jo povzroči nacistični ali komunistični diktator. Drugega aprila … Beri dalje
Vprašanja in odgovori
Ljudje se radi naslonimo na mnenje večine, skorajda samoumevno potegnemo s tistim, ki je močnejši ali glasnejši. Nenavadno je, kako hitro se dandanes pustimo prepričati »javnemu mnenju«, ki ni nič drugega kakor umetno ustvarjeno soglasje … Beri dalje
Fotografske priloge Partizanov titoistično ideološko zabetonirane
Najbliže temu, da v fotografskih prilogah zaslutimo partizanski zločin, je fotografija »Berette, s katero je 13. oktobra 1942 Franc Stadler – Pepe, preoblečen v duhovnika, ustrelil Marka Natlačena. Zločini okupatorjev in jugoslovanskih partizanskih nasprotnikov so obilno fotografsko dokumentirani, o partizanskih zločinih pa le skozi pištolo glorificirana podoba morilca.
Matej Kovač o slovenskih strokovnjakih za fašizem
Ko so vzhodnonemški komunisti poskušali preprečiti svojim državljanom pobeg na Zahod, so zgradili antifašistični zaščitni zid (Antifaschistischer Schutzwall), bolj znan kot berlinski zid. Podobno še danes mnogi levičarski politiki, ko jih zaskrbi zavzetost in pripadnost … Beri dalje
Andrej M. Poznič: “Fašizem, nacizem, komunizem: isti, isti, isti”
Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga bomo obeležili v nedeljo 23. avgusta, ponovno opozarja politiko na zavezo, da se vse tri totalitarizme uradno obsodi: “Fašizem, nacizem, komunizem: isti, isti, isti”. Med … Beri dalje
Narava in pokrajina (foto): Mrzli vrh nad Žirmi
Janez Mihovec – Mrzli vrh nad Žirmi Tik nad Žirmi je tekla nekdanja Repalska mejo med Italijo in Jugoslavijo. Še dandanes je vse polno ostankov nekdanjih “traparij”. Bunkerji, podzemne vojašnice, mejni kamni. Pa tudi legende … Beri dalje
Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi
Pred dnevi so na vrhovnem sodišču potrdili, da je bil okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić na podlagi uvedenega disciplinskega postopka začasno suspendiran. Naj spomnimo: Zvjezdan Radonjić je tisti predsednik senata ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je strankam … Beri dalje
Tudi koroški Slovenci bili deležni zlorabe NOB v revolucionarne namene
Sedaj, skoraj trideset let po koncu komunistične oblasti, pa se še vedno bijejo boji med tistimi, ki so revolucijo izvedli in njihovimi potomci, ter med tistimi, ki so bili njene žrtve. V tem smislu štejemo to dogajanje za drugo največjo prevaro, ki smo je bili deležni tudi koroški Slovenci. Gre za zlorabo narodnoosvobodilnega boja v revolucionarne namene.
Somrak demokracije?
S knjigo Konec zgodovine in zadnji človek je Francis Fukuyama v devetdesetih letih uokviril glavnino razmišljanja liberalne inteligence po padcu berlinskega zidu. Teza je bila, da je komunizem propadel, liberalizem in demokracija sta zmagala, svetu … Beri dalje
Sovražni govor in vulgarizmi Janeza Markeša
Markeš trdi, da se Janša »obnaša kot Bog oče slovenskega naroda«. Pri Časniku pa dvomimo, da se Janša obnaša kot Bog, ker ne ve vsega, vsaj naših telefonskih številk ne, da bi nas poklical in ukazal, kaj moramo pisati.
Mrtvaški ples Josipa Vidmarja (1895–1992)
Prepričan sem, da se je Vidmarjev duh po 28 letih telesne minljivosti že zdavnaj srečal s smrtjo in spoznal, da je ves čas živel v zmoti, saj ga neomajna vera v človeštvo v večnosti ne more osrečiti …
Spremembe na Koroškem so pozitivne, a Slovencev je vse manj
Dodatna teža, ki jo moramo odslej Slovenci na Koroškem nositi, je razdvojenost. Ideološka diferenciacija se je pri nas zgodila v glavnem šele po vojni. Ker je leva, s strani komunistične Jugoslavije podprta stran prevzela vse slovenske strukture, je bila desna opcija prisiljena ustvariti lastno strukturo. Ustanovil se je Narodni svet koroških Slovencev in nato še Krščanska kulturna zveza.
Sovražni govor Jožeta P. Damijana in leporečje Andraža Terška
V zadnjem času sta s svojim razmišljanjem in pisanjem znova zbudila pozornost javnosti sorazmerno mlada univerzitetna profesorja: mojster leporečja in neuspešen kandidat za ustavnega sodnika Andraž Teršek ter mojster sovražnega govora in neuspešen kandidat za … Beri dalje
Oprosti, Belorusija
Priznam, nad Belorusijo sem obupal kar precej let nazaj. Ko sem jo leta 2011 obiskal, sem tam videl marsikaj, česar si brez ostanka nisem znal razložiti. Kljub izrazito sovjetski sceni sem dobil občutek, da ljudje … Beri dalje
»Količina drekanja, svinjanja« na … Delu
V članku Markeš hujska: »Na juriš, na juriš v boj proti janšavirusu!«, ki je bil na našem portalu objavljen 6. avgusta, avtor Drago K. Ocvirk analizira enačenje Janše s koronavirusom in poziv o strnitvi vrst. … Beri dalje
Blagoslovljeni dnevi za župnijo Kokrica, slovensko Cerkev in vesoljni svet
V soboto, 8. avgusta 2020, je bil velik dan za ljubljansko nadškofijo, pa tudi za slovensko in vesoljno Cerkev, saj je bil msgr. dr. Mitja Leskovar, ki ga je tri mesece pred tem papež Frančišek imenoval za novega nuncija v Iraku, v ljubljanski stolnici posvečen v naslovnega nadškofa Beneventa.
Verena Vidrih Perko: “Kar se tiče Pahorja in Jančarja, je čas za Nobelovo nagrado!”
Verena Vidrih Perko: “Ja, če je Brecht rekel, da je knjiga orožje, ki naj ga primemo v roke, lahko dodamo, da je muzej orožarna, kamor naj čim prej vstopimo in se oborožimo. In časi so za to primerni, bi rekel Srečko Kosovel.”
Kardinal Rode na Brezjah: Prepad med obema taboroma ni nepremostljiv, sprava je mogoča
Na praznik Marijinega vnebovzetja je med slovesno praznično mašo na Brezjah kardinal Franc Rode praznoval biserno mašo, šestdesetletnico duhovništva. Kot je poudaril na začetku zahvalnega govora, ga je k temu povabil nadškof msgr. Stanislav Zore, … Beri dalje