Smrt je smrt, naj jo povzroči nacistični ali komunistični diktator. Trpeti v komunističnem taborišču ni nič lepše od trpljenja v nacističnem taborišču in smrt je smrt, naj jo povzroči nacistični ali komunistični diktator.
Drugega aprila 2009 je Evropski parlament sklenil, da bo 23. avgust razglašen za evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. To je bila zelo pomembna in pravilna odločitev Evropskega parlamenta, saj je bil na ta dan leta 1939 sklenjen zloglasni pakt o nenapadanju med komunistično Sovjetsko zvezo in nacistično Nemčijo. Podpisala sta ga sovjetski komisar za zunanje zadeve Vjačeslav Mihajlovič Molotov in nemški zunanji minister Joachim von Ribbentrop v Stalinovi navzočnosti v noči s 23. na 24. avgust 1939[1] v Moskvi.
Smrt je smrt, naj jo povzroči nacistični ali komunistični diktator
S tem paktom sta dva različna politična sistema, komunistični in nacistični, dokazala, da je njun glavni cilj ohranjanje totalitarnega režima in njegovo širjenje na med seboj dogovorjenih območjih. Prej za vsako stran važne ideološke parole, pri Nemcih antikomunizem in pri Sovjetih antifašizem, so nenadoma izgubile pomen. To dejstvo nam mora biti še danes v opomin, da ne nasedamo vsakemu »antizmu«.
Biti proti nečemu je lahko zelo pozitivno, paziti pa moramo na to, kdo ta »anti…« izreče. Če je nacist ali fašist antikomunist, je ravno tako brez pomena, kot če je komunist antinacist ali antifašist. Saj to nasprotovanje ne izvira iz moralne pobude, da se ustvari po odstranitvi nasprotnika bolj humana in svobodna družba, ampak se uveljavi le diktatura druge vrste. Pri obeh omenjenih diktatorskih režimih je znano dejstvo, da za dosego svojih ciljev povzročata nešteto civilnih žrtev. Zato je za žrtve gotovo nepomembno, kateri sistem jih preganja. Trpeti v komunističnem taborišču ni nič lepše od trpljenja v nacističnem taborišču in smrt, povzročena s komunističnim ali nacističnim orožjem, je za vsako žrtev enako tragična.
Kaj bi se zgodilo, če bi pakt obveljal?
Sodelovanje takratnih dveh velikih diktatur je imelo seveda hude posledice za vso Evropo. Te posledice občutimo še danes. Pakt, sklenjen 23. avgusta 1939, je ravno Hitlerju omogočil lažje uresničevanje zavojevalnih načrtov, saj je imel na vzhodu v Stalinu zvestega zaveznika, ki je znal ceniti soudeležbo pri roparskem pohodu. To zavezništvo je bilo odločilnega pomena za začetek druge svetovne vojne in uspeh nacistične Nemčije od skupnega napada na Poljsko septembra 1939 pa do 22. junija 1941, ko je Hitler naredil generalno napako in z napadom na SZ zapečatil svoj poraz.
Tudi napad na SZ je dokaz več, da sta bili pri Hitlerju na prvem mestu diktatura in širjenje teritorija, ne pa antikomunizem. Saj če bi Hitler imel namen v SZ odstraniti komunizem, bi mu to uspelo z minimalnimi napori, saj bi bil lahko mobiliziral notranje sovjetske protikomunistične sile. Sicer je pa to bila po drugi strani sreča za Evropo, ker Stalin bi verjetno nikoli ne napadel Nemčije na lastno pobudo, kaj pa bi bilo z Evropo, če bi bila ta dva velika diktatorja složna, si lahko predstavljamo. Stalinova hčerka Svetlana je vedela povedati, da je njen oče po vojni večkrat dejal, da je res škoda, da je Hitler napadel SZ, saj bi bili skupaj nepremagljivi.[2]
Po vojni se ni odpiralo vprašanje Stalinove sokrivde za začetek vojne
Moramo pa se zavedati, da so bile zahodne zmagovalne sile ob porazu nacistične Nemčije tudi nedosledne v odnosu do Stalina. Tako je bilo pred nuernberškim procesom v Londonu sklenjeno, da se ne bo odpiralo vprašanje Stalinove sokrivde za začetek vojne zaradi pakta s Hitlerjem; tudi s paktom pridobljena ozemlja je lahko SZ obdržala. To nedoslednost si danes mogoče lahko razlagamo s tem, da so bile zahodne sile že od vojne utrujene, imele so pa še odprto fronto na Pacifiku. Tako si lahko tudi razlagamo njihovo brezbrižnost do dogajanj v Jugoslaviji.
Kakšen je naš odnos do evropskega dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov?
Prav gotovo pa je sedaj zadnji čas, da v Evropi končno stvari postavimo na prava mesta. Ampak že 23. avgust kot dan spomina ali vest Evrope nam zastavlja vprašanja, na katera bomo morali prej ali slej najti odgovore. Do sedaj spoštujejo ta dan v Evropi le Poljska, Baltske države, Švedska, Malta in Irska. Nas bi moralo skrbeti predvsem to, zakaj ta datum še ni deležen ustreznega spoštovanja v Sloveniji. Manjka samo malo dobre volje ali moramo zopet iskati vzroke v ozadjih globoke države? Da nekaterim ta datum ni všeč, si lahko predstavljam. Upam pa, da to ni večina Slovenk in Slovencev.
[1] Več v knjigi Stalin in Hitler – pakt proti Evropi, avtor J. W. Brügel, prevod izšel pri Mohorjevi družbi Celje, 2019
[2] Stalin in Hitler, dokument štev. 394
