V članku Markeš hujska: »Na juriš, na juriš v boj proti janšavirusu!«, ki je bil na našem portalu objavljen 6. avgusta, avtor Drago K. Ocvirk analizira enačenje Janše s koronavirusom in poziv o strnitvi vrst. V zapisu ugotavlja veliko podobnost tako z Leninovim in Hitlerjevim govorom o ušeh, ščurkih, pajkih (kulakih, buržujih, Judih) kot ruandsko in balkansko propagando, kar je vodilo v množične zločine.
Na zapisano sta se odzvala Ali Žerdin in Janez Markeš v pogovorni oddaji z naslovom Od srede do srede: Korupcija in sovražni govor
Žerdin: Situacija je nervozna, kar lahko ugotoviš po količini – pa se opravičujem – drekanja, svinjanja na družabnih omrežjih. Se mi zdi tlele, da je koncentracija teh eeeeee toksičnih vsebin vedno višja … (Momljanje, v besedo mu skoči sogovorec).
Markeš: Kar se tega tiče, moram izrecno pohvaliti Manico Ambrožič z nacionalne televizije, kot urednico, ki je včeraj šla pred javnost, pokazala, kaj ta drekarija v navednicah počne, kako, s kakšnimi vulgarnimi izrazi, vulgarizmi, s kakšnimi napadi se spravljajo nad novinarje, pokazala je neko suverenost, tega je na nacionalni televiziji, v našem cehu čist premalo. Te ljudi, ki se oprijemajo osebnih diskvalifikacij, bi jih morali izsledit, izpostavt tako, da bi se njihovi sinovi in vnuki, hčerke in vnukinje sto let sramovali njihovega imena. To bi morali z njimi narest.
Po zvočnem zapisu Od srede do srede: Korupcija in sovražni govor
Drago Ocvirk jima odgovarja:
Upam, da me Delova novinarja Ali Žerdin in Janez Markeš ne bosta obtožila plagiatorstva, ker sem v naslovu uporabil njun žlahten besednjak. To je v bistvu poklon njuni novinarski jezikovni in siceršnji virtuoznosti, ki jim »drekarije« na družbenih omrežjih še do gležnja ne sežejo. Če drži, kot pravi Seneka, da je beseda obleka duše, potem morajo biti omrežni »drekači« in »svinjarji« zaradi njune dušne oprave zeleni od zavisti. In res je eden potožil: »Jaz sem bil ta teden dvakrat izpostavljen najnizkotnejšim napadom na moje ime.«
V nadaljevanju sledi izčrpen odgovor, ki ga je Drago Ocvirk pripravil svojemu nekdanjemu študentu Markešu.
Drago Ocvirk svoj odgovor končuje z vprašanji, ki jih postavi Žerdinu in Markešu
Prvo Markešu. Novo 24 (s katero nimam nič in tam članka nisem objavil!) ste razglasili za greznico, ker po vaših trditvah – za katere niste iz svojega klobuka potegnili nobenega dokaza – sledi »naročilom osebe Janeza Janše« in je »takorekoč v izdajstvu slovenske avtonomije«. Kako bi označili Delo, ki pa izpričano izpolnjuje ukaze lastnika Petriča iz Kučanovega Foruma 21, da se ne sme pisati nič (kritičnega) o Kučanu in še nekaterih drugih ključnih ljudeh globoke države? Kako sami usklajujete novinarsko profesionalnost in etiko z ukazi delodajalca, ki so v posmeh ne le novinarski, marveč sleherni etiki in profesionalnosti?
In še vprašanje Žerdinu. Izjavili ste: »Lej, mislim, krščanstvo se je, tako kot jes poznam zgodovino, širilo z mečem.« Ali se lahko kritični duh zadovolji z indoktrinacijo, ki je je bil deležen v šoli, ki je po partijski direktivi sistematično blatila Cerkev in zaničljivo govorila o vernikih? Se vam res zdi profesionalno, ponašati se z znanjem o krščanstvu, ki ste ga dobili v takšni šoli? Ali s tem ne potrjujete, da je še kako res, »da je ogromno sekularnih pogledov na judovska in krščanska izročila polno predsodkov in brezmejno nevedno«, kot ugotavlja marksist Terry Eagleton (Radical Sacrifice, 2018, 9).
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
