
V zadnjem času sta s svojim razmišljanjem in pisanjem znova zbudila pozornost javnosti sorazmerno mlada univerzitetna profesorja: mojster leporečja in neuspešen kandidat za ustavnega sodnika Andraž Teršek ter mojster sovražnega govora in neuspešen kandidat za guvernerja Banke Slovenije Jože P. Damijan.
»Dohtar, ti jezični dohtar! Kaj postopaš ti za mano?« se je pošalil doktor prava France Prešeren. Saj poznamo to vedro pesem, ki je pravzaprav mojstrsko napisan flirt iz časa, ko je ljudski glas doktorje prava nekoliko slabšalno imenoval jezične dohtarje. To je bil čas, ko še ni kdorkoli govoril in pisal, kar mu je tisti hip padlo na um, ko je bila še ostra ločnica med lažjo in resnico, ko so imeli ljudje še kaj kmečke pameti.
Danes so se jezični dohtarji razmnožili do epidemičnih razsežnosti in jih imenujemo s tujko spin doktorji, v preprosti slovenščini pa prikrojevalci resnice. Najdemo jih na vsakem koraku, različno izobražene, v različnih poklicih in družbenih položajih. Politiki se kaj radi in pogosto skrivajo za spin doktorji, češ stroka bo ali je povedala. Vrhunski spin doktorji računajo na protiusluge, pričakujoč izvolitev na ugledne funkcije.
V zadnjem času sta s svojim razmišljanjem in pisanjem znova zbudila pozornost sorazmerno mlada univerzitetna profesorja; prvi je pravnik, izredni profesor dr. Andraž Teršek, drugi pa ekonomist, redni profesor dr. Jože P. Damjan.
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
Ganjeni profesor Teršek
Zakaj ganjeni? Zato, ker je v članku na Ius-info izrecno poudarjal, kaj vse ga gane pri njegovem delu in srečevanju s študenti. Pustimo patetiko in preidimo k bistvu njegovega gostobesednega javnega pisma ministrici za šolstvo. V njem se zavzema za še več pravic otrokom in dijakom s posebnimi potrebami. Neizpodbitno dejstvo je, da je to eno izmed slabo rešenih vprašanj v našem šolstvu, ki je finančno in kadrovsko zelo zahtevno. Ni pa edino in mu je zato izkazana prevelika pozornost.
Dr. Teršek bi moral razmišljati in se spraševati tudi, kaj je narobe z vzgojo v družinah in vrtcih, da interdisciplinarne strokovne komisije iz leta v leto za vse večje število otrok ugotovijo, da imajo posebne potrebe, in izdajajo zanje odločbe, ki zavezujejo šole k individualnemu delu. Do kdaj bo še v šolah brezglava permisivna vzgoja in načrtno uničevanje učiteljeve avtoritete, ki vodita v anarhijo, v kateri učenci s posebnimi potrebami še mnogo teže delajo in napredujejo od njihovih sošolcev, ki so (za zdaj) še brez odločb. V dodatnih individualnih urah pouka se pogosto ukvarjajo tudi s primanjkljajem, do katerega prihaja zaradi anarhije med rednimi urami.
Teršek pozabil na komunistične simbole
Dr. Teršek je na Ustavno sodišče dal pobudo za presojo ustavnosti 297. člena Kazenskega zakonika, v katerem ni izrecno navedeno kaznovanje spodbujanje sovraštva z nacističnimi in fašističnimi simboli. Profesor Teršek je »pozabil« na komunistične simbole, pa ne zato, ker naj bi bil pozabljiv ali slep, ampak je zaslepljen.
Sprenevedanje in ignoriranje Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu pravniku, izrednemu profesorju in permanentnemu kandidatu za ustavnega sodnika res ni v čast.
Na spletu je mogoče najti vrsto člankov, v katerih dr. Teršek prevzema vlogo zaščitnika ponižanih in razžaljenih. Slednjič se je še sam znašel med njimi, ponižan in užaljen, ker se mu račun v zvezi s kandidaturo za ustavnega sodnika že dvakrat ni izšel. Razsodba ustavnega sodišča za njegov primer je predvidljiva. Predvidljiva in prav nič ganljiva.
Vulgarni profesor Damijan
Prof. Jože P. Damijan je silno »pozabljiv«, predvsem pa je velik oportunist. V svoji karieri je doživel velik razvoj in preobrazbo od »mladoekonomista« do »mencingerijanca«. Ob tem pa je ves čas eden tistih, na katerega se politika obrača, da bo »stroka povedala«; obrača se na zanesljivega spin doktorja, torej prikrojevalca. Pridno publicira in ob ekonomskih vprašanjih je našel čas tudi za iskanje kompetentnega predsednika vlade; novega Drnovška, kot pravi. Prvi ponaredek Drnovška se je namreč levici ponesrečil in zdaj vsakdo, ki ima pet minut časa in pripada novinarski ali univerzitetni stroki, mrzlično išče predsednika vlade po meri razvajene levice.
Dr. Damijan je menda pozabil na svoje izkušnje ministra v vladi, katere član je bil od septembra 2005 do marca 2006, predvsem pa na svoj odhod iz te vlade. Ker je pred dnevi prostodušno in žaljivo čivkal na račun ministrice Aleksandre Pivec, se da razumeti, da tega vendarle ni pozabil, ampak so se mu občutki poraženca globoko vtisnili v zavest in podzavest. Ali je on, ki je šel po pol leta z Janševega plesa »kot kurba, ki je JJ ni več potreboval«, ve le on sam.
Če preračunamo, bi Lisca in Beti postali posebni uspešnici
Tudi naslednji čivk rednega univerzitetnega profesorja je daleč od ekonomije in še dlje od spodobnosti. Na TW je zapisal, da naj bi Aleksandra Pivec »za pet minut v slovenski politiki dala tudi spodnje hlačke«. Mar tudi pri tem čivku avtor izhaja iz lastnih izkušenj? Ker ekonomisti radi računajo, naj ne bo odveč preprost račun. Pol leta Damijanovega ministrovanja je približno dvainpetdesettisočkrat po pet minut ali dvainpetdeset tisoč gat. To je številka, vredna resne ekonomske analize in poslovnega načrta, s katerim bi sevniško Lisco in metliško Beti izstrelili med svetovne proizvajalce gat za politike.
Táko sliko si torej v javnosti pri pozornih opazovalcih ustvarjata mojster leporečja in neuspešen kandidat za ustavnega sodnika Teršek ter mojster sovražnega govora in neuspešen kandidat za guvernerja Banke Slovenije Jože P. Damijan.
Popravek, opravičilo: V prvi objavi članka je bila zapisana groba napaka, češ da se prof. dr. Teršek ni odzval na krivice, ki se godijo učencem zasebnih šol. Resnica je ravno nasprotna, skupaj s prof. dr. Toplakom sta se odločno zavzela uveljavitev pravic teh učencev in njihovih staršev. Vljudno prosim prof. dr. Terška, da sprejme moje javno opravičilo. Andrej Tomelj |