Andrej M. Poznič: “Fašizem, nacizem, komunizem: isti, isti, isti”

Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga bomo obeležili v nedeljo 23. avgusta, ponovno opozarja politiko na zavezo, da se vse tri totalitarizme uradno obsodi: “Fašizem, nacizem, komunizem: isti, isti, isti”.

Med slovensko oligarhijo vre. Že od Šarčevega bega in sestave kompetentne in pluralne Janševe vlade so levičarji na meji histeričnih napadov, ki jih izražajo zdaj s pisanjem ideoloških pamfletov v obliki pisem, kar je naloga intelektualcev; kolesarjenjem, naloga, ki jo opravijo udarniki; nenehnimi lažmi in ustvarjanjem »apokaliptičnega« vzdušja, naloga novinarjev iz javnih hiš; tiho sabotažo, kar naredijo nelojalni uradniki. V rezervi imajo še dobro organizirano in bogato opremljeno sindikalno centralo, ki bo po potrebi jeseni stopila na ulice. Histerija, kakršne še nismo videli. Gre jim za državni denar in nedotakljivost pred pregonom. To je bistvo levičarstva. Čas pa dela proti njim.

Slovenija ima ta hip veliko srečo, jaz pravim blagoslov

Vlada ji najbolj sposoben mož, ki ga premore naša politika, skupaj s strankami, ki jih vodijo ljudje, ki so pripravljeni delati skupaj, se dogovarjati, usklajevati, delati koncesije znotraj mogočega, ohranjati razlike in jih spoštovati, to pomeni ohranjati različnost v edinosti. Pri tern nihče ne zanika njihovih napak ali političnih ciljev. Kljub sodelovanju ostajajo tudi tekmeci, vendar ne sovražniki, kar pomeni, da so te stranke in voditelji up našega demokratičnega sobivanja. K velikemu blagoslovu našega trenutka prištevam tudi predsednika države Boruta Pahorja. Mož postaja državnik in preseneča. Janša in Pahor tako postajata stebra, na katerih bo mogoč graditi trden most strpnosti, sožitja in spoštovanja, ki mu bomo lahko rekli pot sprave.

Našim levičarjem se je zgodil »Narodni dom«

Sredi poletnega direndaja pa se je našim levičarjem v Trstu zgodil »Narodni dom«. Po sto letih, odkar so ga fašisti požgali, je zdaj bila podpisana namera o vrnitvi v slovenske roke. Palača bo spet postala odprta trdnjava slovenstva. Trdnjava, ker je mogočna stavba. Trdnjava, ker bo srce slovenstva v Trstu. Trdnjava, ker bodo Slovenci odpirali prostor za srečevanja pod svojimi pogoji. Vse to je potrebno za našo samozavest pa tudi za našo na rodno ohranitev.

Kdor pozna zgodovino Tržaške, ve, da so tam Italijani pod fašističnimi simboli naredili našemu življu veliko goja. Upor se je rodil ne le pod miroljubnim vodstvom duhovščine, temveč tudi v aktivnem delovanju TIGRA. Za Italijo teroristi, za Slovence junaki. Po vojni pa so tudi tja prišli krvoželjni partizani in so v tistem kratkem času izvajali množično čistko nad Italijani in ideološko drugače mislečimi. V fojbe so zmetali množico nedolžnih ljudi in za vedno omadeževali naše narodno ime. Zdaj pa se je zgodilo, da sta predsednika Italije in Slovenije položila vence na njih grobove. Italija je priznala svoj zločin nad Slovenci, Slovenija svojo krvavo revolucionarno in maščevalno komunistično dediščino. Čeprav smo se Slovenci uprli komunistom, so ti zmagali in prevzeli oblast, s tem pa tudi okužili naše državne ustanove s svojimi zločini. Zdaj pa se s Tržaškega spet sliši »isti, isti, isti«.

V komunizmu je oligarhija krasno živela

Tako se spet postavlja zahteva, da se vse tri totalitarizme -fašizem, nacizem, komunizem – uradno obsodi. Evropa jih je obsodila kot enako zločinske z resolucijo Evropskega parlamenta. Slovenija ni zmogla, ker je preveč takih, ki komunizem častijo in so še vedno prepričani v to zablodo. Pri nas so nekateri še vedno prepričani, da je boj proti okupatorju zadosti, da se opravičijo vsi komunistični zločini. V komunizmu pa je oligarhija krasno živela. Živeli so v ukradenih vilah, sedeli na ukradenih stolih, gledali so ukradene umetnine. Žal ni potrebe po pretekliku. Se vedno živijo njihovi potomci v istih vilah, sedijo na istih stolih, gledajo iste slike. Molk družbe so kupili z borčevskimi penzijami, s privilegirani mi plačami, s stanovanji in službicami …

Danes vpijejo in kolesarijo, ker so se na svoje oligarhične privilegije navadili in se čutijo ogrožene.

Tiho dejanje dveh predsednikov, zamenjava oblasti, premik od sebičnosti k delu za skupni blagor, vse to povzroča bolezensko histerijo med oligarhi. Slovenija pa je blagoslovljena in če bomo vztrajali, bomo lahko premaknili kaj na bolje. Iz Bazovice pa se sliši »isti«, »isti«, »isti«, kar terja od državnega zbora obsodbo komunizma kot zločinskega družbenega sistema. Bazoviška lekcija in nameravana poprava krivice ob 100. obletnici požiga Narodnega doma sta močno sporočilo. Fašizem, nacizem, komunizem: isti, isti, isti.

Vir: SČ, avgust 2020