Kdo največ vplača in kdo največ izgubi?

Kdo največ vplača in kdo največ izgubi?

V zadnji dneh se je v javnosti razvila obsežna razprava o tem, koliko ugodnosti bodo imeli določeni posamezniki zaradi interventnega zakona. Čeprav ta daje vsem preko nižjega DDV od hrane in energentov, uvaja mali s....
PLUSPORTAL.SI ·
Avtorji Časnika

Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne

Izhodišče za spletno objavo Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne je več kot 40 let raziskovalnega, javnega, dialoškega delovanja pri raziskovanju žrtev 1. in 2. svetovne vojne ter spomina nanje.

Motiv za sprehod skozi različne položaje, v katerih so slovenske žrtve 1. in 2. svetovne vojne in tujci, smrtne žrtve obeh vojn v Sloveniji, je spoznanje o tem, kako oddaljena in obenem v dovolj podobnem položaju je Slovenija v primerjavi z Zahodom.

Opozarjamo na nekatera dogajanja v preteklosti, ob katerih si lahko odgovorimo na to, kakšno prihodnost si želimo.

Slovenci nismo imeli države, ki bi pri urejanju slovenskega mesta mrtvih sledila vzorcem raziskovanja, urejanja vojnih grobov, pokopališče, grobišč, ki so ga razvile zahodne demokracije zlasti po prvi svetovni vojni. Pred tridesetletnico Republike Slovenije je zato lepa priložnost za vzpostavitev slovenskega mesta mrtvih kot pomembnega temelja slovenske državnosti.

V projekciji Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne opozarjamo na nekatera dogajanja v preteklosti, ob katerih si lahko odgovorimo na to, kakšno prihodnost si želimo.

Spletna objava Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne je še v nastajanju, za vas prosimo za razumevanje pri tehničnih in izgovorjenih škratih. Prava tako vas prosimo, da vprašanja, dopolnitve, popravke pošljete na naslov: [email protected] oz. dr. Jožetu Dežmanu v Gorenjski muzej.

Zaradi uspešne zajezitve prvega vala so virus nekateri podcenjevali

Dr. Bojana Beović: “Odgovorni so čez poletje z izobraževanjem in prerazporeditvami podvojili kapacitete na intenzivnih oddelkih za bolnike s covidom-19, vendar bo v primeru skokovitega naraščanja števila okuženih tudi teh kapacitet zmanjkalo. Problem ni v opremi, ampak predvsem v kadru, ki ga ni mogoče čez noč najti oz. izobraziti.”

Narava in pokrajina (foto): Bobovek

Janez Mihovec – Bobovek Skozi stoletja je po svetju zraslo na tisoče mest. Nekatera uspevajo še danes, druga so potonila v pozabo. Le redkokomu pride na misel, da mora mesto od nekod dobiti material, da … Beri dalje

Samo ena je moralna avtoriteta

Nekateri mislijo, da imamo politične funkcije, ki imajo v opisu del in nalog tudi rubriko »moralna avtoriteta«. Hrepenenje po moralni avtoriteti je v našem prostoru veliko. Vedno znova se najdejo taki, ki javno pogrešajo moralno … Beri dalje

Družbenopolitični delavci tudi na SAZU?

Knjigi Partizani, Fašizem in demokracija kot tudi simpozij Slovenska sprava žal pričajo o okostenelosti in stranpoteh Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Zelo domišljava bi bila trditev, da poznam delovanje SAZU in ustvarjanje spoštovanih akademikov … Beri dalje

Slabši so bili od gestapovcev

Dr. Kajetan Gantar je na svojem področju dosegel tako rekoč vse. Odlikujejo ga bistrost, izjemna delavnost in predanost poklicu, ki ga jemlje kot poslanstvo. Kljub visoki izobrazbi in širokemu vedenju se kot pričevalec pokaže v človeški razsežnosti in preprostosti, ki nagovarja najširših krog gledalcev.

Janša: Ali bo glasna neodgovorna manjšina preglasila stroko (video)


V Zavodu sv. Stanislava so predsednik Vlade Janša, infektologinja Logarjeva, psiholog dr. Perko in podjetnik Jezeršek na vabilo civilne iniciative Prebudimo Slovenijo spregovorili o izzivih, ki jih prinaša čas covida-19. Okroglo mizo z naslovom Odgovoren državljan – uspešen narod, ki ga je pripravila civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, je bila del prireditev, ki potekajo med letošnjim Socialnim tednom.

Od spoštovanja zaščitnih ukrepov pred širjenjem novega koronavirusa je odvisno, kako normalno bomo lahko živeli v prihodnjih mesecih, je danes v Ljubljani na okrogli mizi poudaril predsednik vlade Janez Janša. Strogim ukrepom se lahko izognemo z odgovornim vedenjem, je pozval.

Slovenija se je med prvim valom epidemije tudi z odgovornim vedenjem izognila najhujšemu, je spomnil premier. Na začetku, ko smo bili glede zaščitnih sredstev goli in bosi, smo klicali države, ki so imele načrte za epidemijo, denimo Avstrijo in Poljsko, je dejal. Slovenci smo po odgovornosti sicer nad evropskim povprečjem, medtem ko zmogljivosti v zdravstvu niso take, je posvaril predsednik Janša.

Iz našega življenja izrinili tradicijo, ki nam pove, kako ravnati v kriznih situacijah

Bolniške postelje z bolniki s covidom-19 se v drugem valu polnijo, razmerje med okuženimi in obolelimi pa se zaradi vse več obolelih slabša. Že nekaj časa je dnevno potrjenih med 150 in 200 okužb in število se ne manjša. “Torej blagi ukrepi, sprejeti proti koncu septembra, niso prijeli, ker se ne jemljejo resno v zadostni meri,” je poudaril. Med tremi stopnjami ukrepov, ki veljajo za države v oranžni barvi, smo zdaj izčrpali ukrepe iz drugega paketa. Ostane samo še eden, potem pa je tu že rdeča barva, ko nastopi razglasitev epidemije, je posvaril.

Infektologinja Mateja Logar je pohvalila vladne ukrepe v prvem valu. Delež sprejetih na intenzivne enote je bil po njenih besedah dovolj nizek, da so lahko poskrbeli za vse. Nihče od obolelih, ki je potreboval zdravljenje, ni bil prikrajšan, je spomnila. Večji problem pa je bil pri nudenju drugih zdravstvenih storitev. Če bo bolnikov s covidom v drugem valu veliko, ne bodo mogli poskrbeti za bolnike z drugimi boleznimi, je poudarila.

Psiholog Andrej Perko pa se je osredotočil na analizo odziva na epidemijo. Pri ljudeh, ki jih je strah in se odzovejo panično, gre za primaren strah pred smrtjo, ki smo jo izrinili iz zavedanja, je menil. V kriznih situacijah se po njegovih besedah ne znajdemo več, ker smo iz našega življenja izrinili tradicijo, ki nam pove, kako ravnati v kriznih situacijah.

Po oceni člana upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov Martina Jezerška se je vlada v času razglašene epidemije odzvala odlično in dala gospodarstvu jasen signal, naj ne začne prehitro odpuščati zaposlenih. V času med prvim in drugim valom, ko se je pomoč nadaljevala, pa je del gospodarstva ostal tudi spregledan. V mislih je imel denimo specializirane agencije, ki v Slovenijo vodijo prekooceanske goste.

Odgovornost tistih, ki vplivajo na javno mnenje, še nikoli ni bila tako velika kot zdaj

Po Janševem pojasnilu pa je bilo že na začetku epidemije jasno, da nima smisla dajati umetnega kisika dejavnostim, ki ne bodo preživele. Nekatere agencije se lahko preusmerijo na kaj drugega, med organizatorji turizma s prekooceanskimi ladjami pa na srečo ni Slovencev, je dejal. V petem protikoronskem paketu vlada sicer naslavlja prizadete dejavnosti in če bo virus obvladan v prvi polovici prihodnjega leta, ne bo takih posledic kot v času gospodarske krize, je ocenil.

Tudi nedavni vrh EU v Bruslju je namenil pozornost oceni stanja glede širjenja koronavirusa v Evropi, ki pa je zaskrbljujoča, je dejal. Če v naslednjih mesecih ne bomo odgovorni, se bomo znova znašli v takem položaju kot spomladi, ko se je zaustavilo javno življenje, to pa privede tudi do zaustavljanja gospodarstva, je izpostavil. “Če nam to ne bo uspelo, bodo gospodarske in posledično socialne posledice hude,” je dejal.

Odgovornost tistih, ki vplivajo na javno mnenje, po Janši še nikoli ni bila tako velika kot zdaj. Zdaj smo po njegovih besedah pred vprašanjem, ali bo glasna neodgovorna manjšina preglasila stroko.

Razglašanje Janše za luzerja je skrajno neokusno govorjenje

Janez Janša se je odzval vabilu civilnega gibanja Prebudimo Slovenijo

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo pripravlja v soboto, 3. oktobra 2020, ob 10. uri v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano okroglo mizo z naslovom »Odgovoren državljan – uspešen narod!« Na okrogli mizi bodo sodelovali Janez Janša, psiholog dr. Andrej Perko, infektologinja dr. Mateja Logar in podjetnik Martin Jezeršek.