B. Štefanič, Družina: Čakajoč na tranzicijo

Nadškof Stanislav Zore nagovoril katoliške izobražence Društvo Slovenski katoliški izobraženci na pogovornih večerih­ gosti številne ugledne goste, med njimi je bil poldrugo leto po imenova­nju za ljubljanskega ordinarija v četrtek, 14. aprila, tudi nadškof Stanislav … Beri dalje

O zarivanju glave v pesek

Od vsakdanjih dejavnikov, ki skozi tranzicijski čas najbolj pomagajo ohranjati družbeno moč boljševizma, je splošna nezmožnost – poimenovati ga. Pri tem ni važno, ali se mu reče boljševizem, komunizem, socializem, totalitarizem, enoumje, režim, enopartijski sistem ali kaj drugega, ob čemer se ve, za kaj gre.

Ž. Turk, siol.net: Prehitela nas je Češka

Konec avgusta so slovenski mediji objavili podatek, da Slovenija ni več najbogatejša izmed nekdanjih socialističnih držav. Po bruto domačem dohodku na prebivalca z upoštevanjem kupne moči nas je prehitela Češka. To je tista Češka, iz … Beri dalje

M. Tomšič, PlanetSiol: Sovražni prevzem

Vsakič, ko praznujemo dan nastanka samostojne slovenske države, se vnamejo polemike o tem, ali so se osamosvojitvena pričakovanja uresničila – in zakaj se niso. In bolj ko se odmika čas osamosvojitve, več je resignacije med … Beri dalje

O usodi vojnih zakonov

Družbena moč sil starega režima s tranzicijo iz totalitarnega v demokratični sistem ni bila bistveno prizadeta. Ljudi, ki bi zaradi svojega zločinskega delovanja spadali pred sodišča, so njihovi politični dediči zaščitili in jim ohranili njihove privilegije nedotaknjene. Z vsemi možnimi ukrepi so hoteli ohraniti svojo simbolno premoč – dominantne položaje v javnem spominu, memorialni krajini, prazničnem letu …

Privatizacija po slovensko

Spopad za ohranitev moči v trenutno še državnih podjetjih se nam namenoma prikazuje kot vztrajanje na branikih za javno lastnino, za podjetja v službi človeka, delavcev in proti podjetjem grabežljivih kapitalistov in njihovega dobička. Kako zgrešena »filozofija« je to, nam dokazuje 25 let popolnoma neprimerne tranzicije države in gospodarstva.

Ali je možen ‘novi Demos’?

Sem eden tistih, ki se zaveda, kako zelo sta sedanjost in bodočnost odvisna od (nepredelane) preteklosti. Sicer se pa tudi ti v svojem zadnjem pismu vračaš v preteklost, ko govoriš o Demosu in o potrebi oživitve njegovega Duha. Zgodovina je pač učiteljica življenja. Zato tudi jaz podpiram pristop, po katerem naj bi se izognili (osvobodili) dejstev, ki so se v preteklosti izkazala za slaba, in obnovili stvari, ki so se izkazale za dobre.

Pobuda za konsolidacijo slovenske desnice

Še prav dobro se spominjam, kako smo že decembra 1989 na sestanku SDZ analizirali politično situacijo in naše volilne obete in kako jasno je bilo že tedaj, da bo opozicija (demokracija!) v Sloveniji zmagala. Prav bali smo se, da bi Zveza komunistov Slovenije v Beogradu poskušala pridobiti na ugledu in v slovenskem javnem mnenju s kakšnimi podobnimi dejanji, kot so se potem res zgodila.

Kraja političnega prostora

Demokratična stran ni uspela vzpostaviti klasične razdelitve političnega prostora, ki se deli med liberalno, socialno in krščansko demokracijo. Socialna je žalostno propadla zaradi bede evropskega socializma, do liberalne, če odštejemo Grosove poskuse, pa sploh nismo prišli. Tako nam ostaja gneča na krščansko-ljudskem polju, a ta gneča je le na ravni strank, pripadajoče volilno telo pa je že znatno razredčeno.