Ob koncu leta 2017 se je pojavila na knjižnih policah drobna knjižica z naslovom Pojmovanje organizacije TIGR pred osamosvojitvijo Slovenije in po njej avtorja Tomaža Vuka iz Renč. Knjiga je diplomsko delo, ki ga je avtor zagovarjal na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, pod mentorskim vodstvom prof. dr. Jerneja Pikala, in jo je izdalo prvotno Društvo TIGR.
Kučana zapušča generacija ljudi, ki jim kariera pomeni več kot njegova ideologija. Antijanšizem in sploh ideološka demonizacija druge strani niso več vezivo, ki bi združevalo! In v tem je Kučanov »poraz«, v tem pogledu je pragmatični preskok pragmatikov lahko celo pozitiven premik.
Če sem povsem plastičen, ne pričakujmo od Alenke Bratušek, Karla Erjavca, Janeza Janše, Marjana Šarca, Mateja Tonina, Dejana Židana itd. revolucionarnih intelektualnih konceptov in državnih vizij, so politiki ponavadi izvajalci idej, ki so zrasle na zelniku drugih.
Rezultati primerjave kažejo, da so za uspešno tranzicijo iz totalitarnega v demokratičen sistem osnovni trije dejavniki: formalna politična demokracija, odgovarjajoč gospodarski sistem in uveljavitev pravne države. V Sloveniji druga dva dejavnika nista bila uresničena.
Izbira demokratičnih strank ne bo več vprašanje, ko bo vsakemu, ki zna šteti in ki se mu upira sejanje nasilja, postalo jasno, da komunizem prekaša nacizem in fašizem že v bistveno daljšem trajanju, v vsem … Beri dalje
Pogovor z dr. Janezom Zdešarjem VIII. del
“Skrbi me, da ima Slovenija korupcijo v poslovnosti in v politiki za nekaj popolnoma normalnega. Da je korupcija tisto normalno sredstvo politike. Podkupovati, ti meni, jaz tebi, daj – dam, trgovanje na vsakem področju. To je najbolj pogubno ravno nasproti veri. “
Komu ustreza stalno mešanje megle in etiketiranje? V Sloveniji so stvari obrnjene na glavo, indoktrinirana javnost, predvsem mlajša šolana generacija misli, da slovenska levica simbolizira dobro, desnica pa slabo, kar se je pokazalo v dobrem volilnem rezultatu Združene levice na zadnjih volitvah. Stvari je treba poimenovati jasno in s pravimi besedami, izrazi.
Nesporna zmagovalka volitev v DZ leta 1992 je bila LDS. Že prvi ukrepi vlade so jasno kazali, da se je demokratično vodeni tranziciji iztekel čas in da se Slovenija preusmerja v nekoliko modificiran koncept komunistične tranzicije Anteja Markovića. Dopuščena je bila simbolična demokratizacija, lastnina in sodna veja oblasti pa sta prešle v roke komunistične kontinuitete.
Tranzicija je v Sloveniji potekala povsem drugače kot domala v vseh postkomunističnih državah Vzhodne Evrope. Medtem ko je večina teh z radikalnimi reformami prestrukturirala svoje gospodarstvo, je Slovenija obdržala stare strukture in šla po poti majhnih korakov, ki pa so celoten proces zelo podražili. Zaradi tega je dramatično padla konkurenčnost Slovenije.
Države srednje in vzhodne Evrope se vse od demokratizacije soočajo z dilemami kako učinkovito zagotoviti tako sodniško neodvisnost kot tudi odgovornost. Kako v tranzicijskih družbah poiskati pravično razmerje med avtonomijo sodne samouprave in upravičenimi zahtevami … Beri dalje
Do kdaj se bomo zadovoljili z drobtinicami s kontinuitetne mize? Za nami je praznovanje 25-letnice slovenske države. Človek se nehote ozre nazaj v čas pred njenim nastankom. Dogodkov iz 50-letne zgodovine se menda ne smemo … Beri dalje
Oleh Havrylyshyn, Xiaofan Meng in Marian L. Tupy iz washingtonskega Inštituta Cato so analizirali 25 let reform v nekdanjih komunističnih državah. Empirično so ugotovili, da so države, ki so se reform lotile z ostrimi rezi, … Beri dalje
Na poti do delujoče demokracije je najlažje preobraziti politično sfero, težje je z ekonomijo, še težje pa je vzpostaviti pravno državo, je prepričan politični analitik in svetovalec nekdanjega češkega predsednika Vaclava Havla Jiri Pehe. Kako … Beri dalje
Od kod smo prišli, kje smo danes in kam želimo v prihodnje? Ta tri temeljna vprašanja sem si pred časom postavil, ko sem se lotil tranzicijske literature v vnemi, da bi bolje razumel reformne procese. … Beri dalje
V mojih očeh je bil to največji trenutek 20. stoletja. Šlo je za izpolnitev vseh naših upov, vsega, kar je rusko ljudstvo potrebovalo, vse je bilo na dlani, mi pa ne bomo ukrenili vsega potrebnega? Si je sploh mogoče zamisliti, da se ne bomo odzvali na ta zasuk brez primere? Seveda se na koncu nismo.
Z devetdesetimi leti je prišlo olajšanje in utvara, da bo z novimi okviri življenje samo od sebe steklo po novih tirnicah. Nekaj časa se je na demokratični strani govorilo o tranziciji, za kak hip tuintam celo o lustraciji. Ti glasovi so z leti utihnili. V primerjavi s socialističnim nazadnjaškim mezenjem smo dohitevali Zahod, dokler se ni začela odkrivati svetovna gospodarska recesija.
Približuje se petindvajseti rojstni dan Republike Slovenije. Ob velikem veselju, da imamo lastno državo, o kateri so lahko rodovi naših prednikov samo sanjali, se je potrebno ozreti tudi nazaj v čas pred njenim nastankom. Zlasti … Beri dalje
”Prvi korak k normalnosti je le pokop mrtvih. Ko bomo priznali državljansko vojno, jo cenili, priznali komunistično zmago in njihov poraz, obenem pa tragedijo protikomunizma in njeno dolgoročno vrnitev, z zgodovinsko upravičenostjo, bomo lažje bivali,” … Beri dalje
Slovenski pomladni pol ima dva problema. Po eni strani je nehote vpet na voz preteklosti, ki ga vleče po svoje. Drugi problem, ki je bolj zunanjega značaja, je v tem, da tranzicijsko-kontinuiteta stran že več let uspešno zavira sprožilce procesov, ki bi lahko prinesli spremembe, kakršni se dogajajo v Južni Ameriki.
Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka je ob 25-letnici samostojne Slovenije in ob obletnici izvolitve osamosvojitvene Vlade pripravil simpozij, na katerem so se zbrali nekateri izmed ključnih mož tedanjega časa. Ob robu slovesnega srečanja pa je … Beri dalje