S. Soršak, Slovenski čas: Tranzicija – nadaljevanje boljševizacije

Do kdaj se bomo zadovoljili z drobtinicami s kontinuitetne mize?

Za nami je praznovanje 25-letnice slovenske države. Človek se nehote ozre nazaj v čas pred njenim nastankom. Dogodkov iz 50-letne zgodovine se menda ne smemo spominjati, jih obžalovati, kaj šele o njih govoriti. Pa vendar, dovolite bežen pregled tega žalostnega obdobja.

Nekdanji sistem (boljševizem) je bil uvožen iz Rusije. Pri nas se je začelo na Čebinah l. 1937, ko si je Komunistična partija postavila cilj, da prevzame oblast in spremeni značaj slovenskega ljudstva. Ta cilj znova zasledimo v 4. točki Dolomitske izjave. Dogodke desetletij, ki so sledili, poznamo; njihov skupni imenovalec so umori, kraje, laži, uničenje industrije, premoženja in kmetijstva. Vse to se je dogajalo v imenu NOB, OF, Komunistične partije, Kominterne. Cilj je bil zgolj obstoj preverjenih komunistov, tudi za ceno izginotja naroda. To je dokumentirano v zgodovinskih virih, primer je govor Moše Pijade na II. zasedanju Avnoja, govor Anteja Novaka v Loški dolini (l. 1943), ko je med drugim dejal: »Na svojih spiskih za likvidacijo imamo tudi bajtarje in družine, ki niso z nami /…/ Ni važno, koliko ljudi še ostane, /…/ ker za nas ni narod prav nič važen.« Boris Kidrič pa že l. 1942 na Vinici pravi: »Vseeno je, če od Slovencev ostanemo živi samo trije, pa tisti pravi – to je komunisti.«

Duhovna pohabljenost slovenskega človeka

Danes so ti ljudje večinoma pokojni, ostali so njihovi nasledniki z atavističnim karakterjem, ker opravičujejo ravnanje svojih predhodnikov. Srečamo jih pod raznimi nazivi, kot so SD, ZL, SMC, Desus itd. Kakšno pa je njihovo delovanje za skupno dobro? Prigrebli so si totalitarno oblast, temelječo na marksistično-leninistični ideologiji, ki preko parlamenta, izvršne oblasti in bavconiziranega sodstva deluje v škodo ljudi, krši temeljne človekove pravice, prepoveduje referendume, povzroča bedo, revščino in duhovno otopelost prebivalstva. Poglejmo samo milijardne luknje v bankah, tajkunske prevzeme podjetij, privatizacijske goljufije (Smelt), »udbovske bosse«, dogovorjene prevzeme brez postavljenih regulatorjev, izčrpavanje podjetij, paradržavne naložbe itn. Potem se je neoanarhistična kleptomanska združba zbrala v Forumu 21, v njegovem okrilju lahko nekaznovano izvaja gospodarski kriminal. Kričeč primer sta DUTB in SDH.

Kar zadeva spremembo značaja, se je ta zares zgodila, in to temeljito. Kaže se v duhovni pohabljenosti slovenskega človeka. Ne more več prav dojemati politične realnosti: vedno znova voli levo politično opcijo ne glede na to, koliko zla mu je povzročila; voli stranko, ki je zvečer ni bilo, zjutraj pa zmaga na volitvah. To je dosegla z dolgoletno indoktrinacijo z zlorabo šolstva, zgodovine, sodstva, medijev (novinarski »forum 571«) in ne nazadnje z nasilno in sistematično ateizacijo. Načela mu je čustveno globino, to se kaže v strahu pred spremembami. S hudičevo karizmo, to je s sposobnostjo zlorabe epistemoloških, hevrističnih in drugih komunikacijskih mehanizmov, uspe prepričati ljudi, da je belo črno, resnica laž, dobro zlo.

Več lahko preberete na druzina.si.