Na poti do delujoče demokracije je najlažje preobraziti politično sfero, težje je z ekonomijo, še težje pa je vzpostaviti pravno državo, je prepričan politični analitik in svetovalec nekdanjega češkega predsednika Vaclava Havla Jiri Pehe.
Kako se spominjate Vaclava Havla?
Spominjam se ga kot prijatelja in zelo prijaznega šefa. Izjemnega človeka, ki je pustil vtis na številnih področjih. S svojo inteligentnostjo, umetniškimi sposobnostmi, političnim občutkom. Velika sreča je, da sem lahko delal z njim. Danes, ko smo brez moralnega kompasa, nam ljudje, kot je bil Vaclav Havel, zelo manjkajo.
Kako je sooblikoval Evropsko unijo?
Bil je zelo proevropski. Bil je ena ključnih oseb, ki so Češki pomagale, da se je pridružila Evropski uniji. Njegova vizija Evropske unije je bila zelo federalistična. Odmeval je njegov govor v francoskem senatu leta 1990, v katerem je močno zagovarjal deklaracijo o evropski federaciji, temelječi na ameriškem modelu z dvodomnim parlamentom. Vsi smo se bali, da bo zaradi tega stališča zašel v težave, a francoski senat mu je namenil stoječe ovacije.
A njegova vizija se ni uresničila. Žal. Evropska unija je zato danes v številnih težavah, nefleksibilna in nezmožna ukrepanja.
Za kakšno Evropsko unijo bi se zavzemal danes?
Zavzemal bi se za več integracije. Verjetno bi trdil, da Evrope ne gre obtoževati za mnoge napake, in sicer zato, ker ima EU le toliko pristojnosti, kot ji jih prepustijo države članice. Kljub temu je kritiziranje Evropske unije priljubljen šport v številnih državah članicah.
Dejstvo, da ni dovolj fleksibilna in sposobna odločanja, je napaka držav članic, ne Evropske unije. Havel bi spodbujal proaktivni pristop in gotovo je bil eden od tistih, ki so videli, da je nacionalna suverenost danes do neke mere preživet koncept in da moramo nacionalno suverenost deliti z drugimi državami, če želimo napredovati.
Kako gledate na položaj Višegrajske skupine v odnosu do Evropske unije? Glede nekaterih vprašanj imajo te države zelo drugačno mnenje od večine v Evropski uniji.
Mislim, da se Višegrajska skupina v odnosu do Evropske unije ne obnaša najbolje. V dveh od teh držav imamo le eno vladno stranko, tudi Slovaška jo je imela do pred kratkim. Češka je zadnja, ki ima tipično parlamentarno demokracijo.
Mislim, da se je Višegrajska skupina s svojimi brezkompromisnimi stališči do migracij ter zavračanjem debat o kvotah in drugih evropskih rešitvah izločila. To ne meče dobre luči na te države. Kot Čeh sem malo zaskrbljen, ker se zdaj Češko povezuje z Višegrajsko skupino, ki v EU ne uživa ugleda. Če bi bil predsednik vlade, bi se poskušal od Poljske in Madžarske distancirati, ker mislim, da sta na napačni poti.
Kako po 25 letih ocenjujete tranzicijo v Vzhodni Evropi?
Mislim, da je bila tranzicija uspešna na nekaterih ravneh, ne pa tako uspešna pri grajenju prave liberalne demokracije. V teh državah ni prave tradicije liberalne demokracije, težko jo je vzpostaviti in razumeti, kaj sploh pomeni. Drugič, vzhodno- in srednjeevropske države so v proces vzpostavljanja demokracije vstopile z velikim primanjkljajem. Težka zgodovina, nerazumevanje liberalne demokracije, morale pa so se tudi popolnoma preobraziti. To za družbo pomeni velik pritisk, veliko je ljudi, ki čutijo, da so bili zavrženi.
Pogovarjala se je Urška Makovec, več lahko preberete na siol.net.
