»Le kaj bo naredila pesnica Svetlana Makarovič?« sem se spraševal pred Prešernovo proslavo 7. februarja zvečer v Cankarjevem domu v Ljubljani. Trdno sem bil prepričan, da nekaj bo. Veliko je dvignila prahu že pred samo … Beri dalje
Močno sem se razveselil dveh povabil na petje v Šentjerneju in obe z veseljem sprejel. Najprej moško petje pri Lojzetu Simončiču, kar v stari “štali” ob nekaj stopinjah minusa in dobrem čaju. Bilo je medgeneracijsko, … Beri dalje
Tako pravi sama umetnica, pisateljica in pesnica Svetlana Makarovič in vztraja, da naj ji “Svoboda” vrne njej podeljeno nagrado, ki jo je ob podelitvi iz protesta zavrnila. Kar dokazuje, da pri nas ni jasno, kaj … Beri dalje
Svetlana Makarovič, ljudje, ki govorijo v imenu ljudstva, so najbolj nevarni za obstoj demokracije. Skrivate se za parolo partizanskega boja, ki je bil marsikomu svet, a ga je partija zlorabila sebi v korist.
Še pomnimo, kaj pomeni NNNP? To je bila kratica partijsko spodbujene in propagirane akcije »Nič nas ne sme presenetiti« okroglih deset let pred sesutjem SFRJ. Kratico NNNP lahko obdržimo, le brati jo moramo nekoliko drugače: nič nas ne preseneča. Dejstvo je, da se tistim, ki »dobro v srcu mislimo« in smo že marsičesa vajeni, neprijetna presenečenja vrstijo iz dneva v dan.
V knjigi Svetlane Makarovič Luciferka, skozi katero sem se s težavo prebil skoznjo, me je motilo določeno opravljanje pa tudi neprimerne besede, ki jih ne vidim rad v literarnih delih. Zavedati bi se morali, da mora biti tudi v literaturi neka obzirnost. Svojčas smo rekli svetost besede. Tu ni mišljeno versko ali teološko izrazoslovje, ampak lep, berljiv, kulturen jezik. Opažam, da mi Slovenci na vse to vedno manj damo. Menim, da bi prav ob prazniku slovenske kulture bilo prav, če bi se tudi o tem začeli pogovarjati.
In v rdečo žico smo simbolno spet ujeti. Ker se županu splača. Ne nepremičnine, ne Mercator, ne mestna podjetja, rdeče zvezde so županov najboljši posel. Za rdeče zvezde ima najboljše kupce.
Ob letošnjem Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov se lahko zamislimo tudi ob dejstvu, da pol milijona Slovencev živi v tujini, torej kar četrtina vseh nas. Če bi se domov vrnilo pol, ali četrt milijona – ali vsaj deset ljudi z neokuženo formo mentis, bi se morda lahko rešili posttotalitarnega prekletstva in grozečega uničenja. Pametna država bi se potrudila, da jih privabi nazaj.
Zgražati se nad ravnanjem huliganov, je lahkomiselno. Prav tako je lahkomiselno nekritično trditi, da je revolucija del naše skupne dediščine, ki jo je potrebno zaščititi.
Tudi če nismo zadovoljni z izgledom naše zastave in grba, državljanski ponos in zdrava pamet zahtevata, da ju spoštujemo. Slovenci imamo eno državo in le eno zastavo.
Smo v povolilnem obdobju, ko v političnem zakulisju poteka nadvse ustvarjalni kuharski natečaj za sestavo najbolj »prebavljive potice« iz vsakovrstnih »političnih sestavin«. Favorita za najboljši recept sta Marjan Šarec in Janez Janša. Tokrat bi se … Beri dalje
Svetlana Makarovič je priznala, da se je v prejšnjem režimu – in to kljub rdeči zvezdi – vse vrtelo okrog drugega simbola, korita. A ne samo to: reče namreč tudi, da “je Jugoslavija neštetokrat zlorabila simbol rdeče zvezde s tem, da je diskriminirala nečlane komunistične partije.”
Glede na stanje v slovenskem medijskem prostoru je dobro, da se ozremo na tisti del sveta, ki ima dolgo, demokratično tradicijo. V prvi vrsti je to Velika Britanija, saj so bila uredniška pravila BBC in … Beri dalje
Vsaka država ima kakšno »nacionalno čarovnico«: v ZDA je to Madonna, na Poljskem Doda, pri nas pa Svetlana Makarovič. Ko sem nekemu poljskemu kolegu zaupal kakšen spektakel ta slovenska kulturnica pri nas pripravlja (v mislih … Beri dalje
Župan Ljubljane Janković je v teh dneh dobršen del (ljubljanske) javnosti razveselil z odzivom (TUKAJ) na »pretirano« domoljubne težnje Inštituta za domoljubne vrednote. Na tem mestu se nebi spuščal v medvojno zgodovinopisje, ker je več … Beri dalje
Ob prvem dvigu slovenske zastave leta 1991 si še v sanjah nismo predstavljali, da se bo simbol rdeče zvezde po 26 letih malikoval na javni prireditvi sredi glavnega mesta Republike Slovenije, je ogorčen Tone Krkovič. … Beri dalje
V Delu z dne 26. 11. 2015, str. 16, je bilo objavljeno poročilo o pogovoru na 31. Pisateljskem odru letošnjega knjižnega sejma. Na odru sta govorili gospe Svetlana Makarovič in Katja Perat. V njem sta … Beri dalje
Aleš Primc in Svetlana Makarovič sta v hramu kulture dala legitimnost drug drugemu. Izzvala sta salonski prepir in na plano sta prišli povsem predvidljivi razdiralnost in agresivnost Slovencev. Letošnjemu knjižnemu sejmu v Cankarjevem domu so … Beri dalje
Morda bi nova levica v svoji skrbi za socialno državo in za malega človeka in v gnevu proti imperialistom in diktaturi kapitala v prihodnosti zarohnela proti privilegijem številnih svojih volivcev. Morda bomo v prihodnjih demonstracijah poleg zastav z zvezdami videli tudi transparente proti tistim, ki imajo še danes privilegije zaradi iste zastave.
V veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani si je bilo sinoči mogoče ogledati premiero predstave Svetlane Makarovič z naslovom Mesečinska struna. Literarno-glasbeni recital je Makarovičeva pripravila kot alternativo prireditvi s podelitvijo Prešernovih nagrad, … Beri dalje