Referendum o arhivih je bil izgubljen leta 2013 v tistem trenutku, ko je stranka SDS podlegla »vsemogočnosti« zlatega pravila in zanjo žrtvovala demokratični institut, to je referendum. To je bilo zelo kratkovidno in nenačelno početje. … Beri dalje
Pravzaprav je bil izid binkoštnega referenduma znan že na tisti ne docela ugotovljivi točki v bližnji preteklosti, ko je uspelo na vladanje v glavnem aboniranim skupinam Slovenke in Slovence dokončno prepričati, da nima spraševanje o preteklosti nikoli in v nobenem primeru nič opraviti s tolikokrat prežvekovanim nujnim pogledom v prihodnost.
Če bi bila zgodovina samo preteklost potem sploh ne bi bila pomembna. Ampak zgodovina je predvsem sedanjost. Prav z zgodovino utemeljujemo kdo smo kot individumi in kot skupnost ter kam pravzaprav želimo v prihodnosti.
Ni namreč skrivnost, da je v naši državi precej ljudi s socialnega dna, ki razlog za svoj beden položaj vidijo v tem, da smo se Slovenci pred dobrimi dvajsetimi leti odrekli Jugoslaviji in socializmu. Kajti če se ne bi temu odpovedali, oni ne bi trpeli pomanjkanja (vsaj tako mislijo). Za njihov položaj so torej krivi »osamosvojitelji« in njihovi pristaši.
Prejšnjo nedeljo, ko so predsedniki vladnih strank razglasili, da so se zmenili in da je koalicija trdna, se je izkazalo, da vlade ni več. Vsak je govoril svoje, kot da so v predvolilni bitki. Bratuškova, da je država v dobrem stanju; Virant, da dviga DDV ne bo; Erjavec, da penzije in regeres za upokojence ostajajo isti; Lukšič pa, da varčevanje ni prava pot. Zanimivi so bili njihovi obrazi in odnosi. Kazali so poražence.
Na ustavno sodišče je v preteklem tednu romal nov vroči kostanj. Predstavniki vlagateljev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o arhivih so nanj naslovili pobudo za presojo ustavnosti odloka državnega zbora o razpisu referenduma, ki se … Beri dalje
Na različnih koncih Evrope tli. Vse več narodov hrepeni in izraža želje po lastni samostojni in neodvisni državi. Na Škotskem so tako za letošnji 18. september že razpisali referendum o samostojnosti. Na drugem koncu Evrope, … Beri dalje
Toliko dražji bo referendum, če bo izveden samostojno tri tedne pred evropskimi volitvami. To predlagajo Pozitivna Slovenija, SD, Virantova stranka in Desus. Vsak si lahko sam zamisli za kaj bolj pametnega bi se dalo porabiti … Beri dalje
Z ustavno spremembo maja 2013 je bil uveden nov tip referenduma: zavrnilni referendum. Njegovo bistvo je, da volilni upravičenci glasujejo o neuveljavitvi že sprejetega zakona, do katere pa lahko pride samo, če proti nekemu zakonu … Beri dalje
Po najavi Sergeja Aksjonova na družbenem omrežju Twitter bo Krim čim prej zahteval uradno pripojitev k Rusiji. Po do sedaj preštetih referendumskih lističih je 95,5 volivcev glasovalo za priključitev Krima k Rusiji. »Želimo čim hitreje … Beri dalje
Po svoje so ti Sovjeti hecni. Veliko možnosti je, da bi res prepričljivo dobili krimski referendum po naravni poti. Ampak železnobetonski sovjetski um kagebejevskega oficirčka ne more sprejeti dveh stvari. Prvič noče ničesar prepustiti naključju. Zato organizira volitve ali referendum v dveh tednih in na glasovalnem lističu ne pusti izbire.
Že dlje časa me prijatelji širom po Evropi, ki poznajo moje zanimanje za Katalonijo, sprašujejo, ali gre katalonska osamosvojitvena prizadevanja, ki si zadnje čase vse bolj utirajo pot v evropski in tudi ameriški tisk, vzeti … Beri dalje
Ta teden je preko družabnih omrežij zaokrožila nekakšna parodija na referendum na polotoku Krim. Na vprašanje, ali naj se Krim priključi Rusiji, sta možna dva odgovora v obliki dveh krogov, v enega izmed njih pa … Beri dalje
Nisem poseben ljubitelj slovenske strankarske prepirljivosti, in fanatizma in podobnih zagrizenosti, ki so podžigale naše prednike v kulturnem boju, državljanski vojni in podobnih pretiravanjih. V navzkrižnem obstreljevanju ob noveliranju arhivskega zakona sem se oglasil v Večeru, po številnih pogovorih in spremljanju naraščajoče napetosti pa verjamem, da sta možna dva kompromisa, seveda z dialoškim vložkom vladajočih.
Člani strokovnega sveta Inštituta J. E. Kreka zaskrbljeno spremljamo javno polemiko, sproženo po glasovanju poslancev NSi za Zakon o spremembah Zakona o dokumentarnem in arhivskem gradivu ter arhivih. Potem ko smo skrbno pregledali spremenjene zakonske … Beri dalje
V Novi Slovenski zavezi smo ogorčeni, ker vlada s posegom v arhivski zakon išče možnosti, da bi se madeži posameznikov, vdanih komunistični partiji, za vedno zakopali v nedostopne arhive in bi se lahko potvorilo dokumentacijo … Beri dalje
Ta teden so se Evropske poslanke in poslanci srečevali po tematskih odborih, kjer so predloge zakonodaje za 500 milijonov Evropejcev pregledovali in dopolnjevali s pomočjo strokovnjakov iz vrst profesorjev, lobistov in neprofitnih organizacij. — EU … Beri dalje
Leta 2006 je vlada Janeza Janše pripravila in poslala v parlament predlog novega arhivskega zakona. Če se prav spominjam, je bil njegov najpomembnejši pripravljalec dr. Lovro Šturm. Parlament je zakon izglasoval in tako velja še … Beri dalje
V prvi številki letošnje Družine je bilo v pismih bralcev pod naslovom Normalnost ali konservativnost? na temo referenduma na Hrvaškem v prvem odstavku napisano, da je bil na Hrvaškem “referendum o uveljavitvi zakonske zveze med … Beri dalje
Voliti, voliti, za dobro univerze 4.12.2013 sem se imel priložnost skupaj z ostalimi študenti udeležiti študentskega referenduma o novem statutu ŠOU, se pravi študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Priznati moram, da mi je ideja kot … Beri dalje