Prispevek: Ta teden v EU

evropska zastava parlamentTa teden so se Evropske poslanke in poslanci srečevali po tematskih odborih, kjer so predloge zakonodaje za 500 milijonov Evropejcev pregledovali in dopolnjevali s pomočjo strokovnjakov iz vrst profesorjev, lobistov in neprofitnih organizacij.

EU je ta teden obravnavala odobritev pridelave gensko spremenjene koruze 1507, ki je bila razvita, da bi pridobila odpornost na določene škodljive ličinke vešče, na primer koruzne vešče. Države članice bi lahko odobritev blokirale, če bi pri glasovanju dosegle potrebno večino. Slovenija je proti odobritvi pridelave gensko spremenjene koruze.

Zgodba traja že 13 let, saj nihče v EU ne želi prevzeti odgovornosti za to nepriljubljeno odločitev, ki skrbi milijone Evropejcev. Stvar je na sporedu zato, ker je sodišče EU lani presodilo, da mora Evropska komisija končno ukrepati in ji naložilo, naj predlaga odobritev pridelave te koruze.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je v tem času podala že šest pozitivnih mnenj o pridelavi te gensko spremenjene koruze. Sedaj se v EU prideluje le ena vrsta gensko spremenjenega proizvoda – Monsantova koruza MON810, in to v glavnem v Španiji. Drugi gensko spremenjeni proizvod, za katerega je EU dovolila pridelavo v letu 2010, je bil gensko spremenjeni krompir, vendar je bil prodajno neuspešen, zato so ga po dveh letih umaknili s trga.

Med tem, ko Evropski parlament budno spremlja dogajanje v Ukrajini, Egiptu in Siriji, pa se je med zunanjimi odnosi EU v ospredje ta teden prebila Bosna in Hercegovina.

Protestniki v državi, v kateri je 44-odstotna brezposelnost, zahtevajo predvsem izboljšanje socialnega položaja in reševanje globoke krize, v kateri BiH tiči že leta. Protestniki v Sarajevu so v rokah nosili transparente z napisi “Politiki, ali sploh veste, kaj je morala?” ter “Kradli ste nam 20 let, zdaj je dovolj!«

Protesti, ki jih podpira kar 90% prebivalcev Bosne in Hercegovine, so se razplamteli po več mestih in zaprli center Sarajeva. Zahtevajo predčasne volitve, preučitev spornih primerov privatizacije in preprečenje zastaranja kaznivih dejanj, storjenih v postopku privatizacije, ki je tudi v Bosni – tako kot v mnogih drugih postkomunističnih državah – sinonim za nezakonito okoriščanje.

Evropski poslanci so že prejšnji teden izrazili globoko skrb zaradi stalnega pomanjkanja vizije političnih voditeljev treh etničnih skupnosti v Bosni.

“Za dosego kakršnegakoli napredka na poti k EU morajo politični voditelji v Bosni in Hercegovini najti načine medsebojnega sodelovanja in zagotoviti napredovanje reform. Drugi bistven dejavnik evropske prihodnosti te države je sprememba ustave, skladno z odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Sejdić-Finci o diskriminaciji manjšin,“ je dejala evropska poslanka Doris Pack.

Po referendumu v Švici, ki bo omejil priseljevanje iz držav Evropske unije, odzivi dežujejo z vseh strani.

Kot smo poročali v nedeljo, so Švicarji na nedeljskem referendumu tesno izglasovali uvedbo kvot za priseljevanje iz držav Evropske unije, saj je za pobudo “stop množičnemu priseljevanju” glasovalo 50,3 odstotka volivcev. Glede na izid referenduma mora švicarska vlada v treh letih sprejeti ustrezno zakonodajo in spremeniti sporazum z Evropsko unijo o prostem pretoku oseb, ki ga je podpisala leta 1999.

Evropska unija je nad rezultatom zaskrbljena in bo preučila posledice referenduma za medsebojne odnose. V tem okviru se v ospredje postavlja dejstvo, da Švicarji ne morejo koristiti zgolj prednosti in pozitivnih stvari skupnega evropskega trga, na kar je opozoril Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz.

Na odločitev Švicarjev se je odzval tudi predsednik zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta Elmar Brok, ki je dejal, da bi kot partnerka Evropske Unije Švica v primeru omejevanja priseljevanja kršila pravico državljanov Unije do svobode gibanja. “Tega ne moremo sprejeti brez nasprotovanja,” je povedal in odprte meje označil za enega od temeljev skupnega trga.

Po drugi strani so v evropskih skrajno desničarskih strankah izid referenduma pozdravili. Vodja britanske evro-skeptične stranke UKIP Nigel Farage je dejal, da se je Švica uprla nadlegovanju neizvoljenih uradnikov v Bruslju. Tudi francoska skrajno desničarska stranka Front National je pozdravila “lucidnost švicarskega ljudstva” in ob tem Francijo pozvala k ustavitvi “množičnih migracij”. Avstrijski svobodnjaki (FPÖ) so napovedali, da bodo tudi Avstrijci, če bodo imeli priložnost, glasovali na podobnem referendumu, za podobno glasovanje pa so se zavzeli tudi v italijanski Severni ligi.

Konec tedna je na delovnem obisku v Sloveniji evropski komisar za okolje Janez Potočnik. V Državnem zboru je članicam in članom Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, predstavil Delovni program Evropske komisije za leto 2014 ter predstavil delo in dosežke v iztekajočem se mandatu.

Za konec pa vas obveščamo še, da je na stalnem predstavništvu RS v Bruslju zaključena humanitarna akcija s katero smo Slovenci v Bruslju pomagali kupiti 5 dizelskih agregatov. Ti so bili dostavljeni v zbirni center Uprave RS za zaščito in reševanje v Šentvidu pri Ljubljani, od koder bodo razdeljeni družinam, ki so ostale brez elektrike.

Klemen Žumer in Marta Osojnik

Foto: Flickr