Toliko dražji bo referendum, če bo izveden samostojno tri tedne pred evropskimi volitvami. To predlagajo Pozitivna Slovenija, SD, Virantova stranka in Desus. Vsak si lahko sam zamisli za kaj bolj pametnega bi se dalo porabiti teh 2,2 milijona evrov.
Minister Grilc, ki postaja čedalje bolj minister za sprenevedanje in zavajanje, je ta strošek utemeljil s tem, da »bi referendum razvrednotili, če bi ga izvedli hkrati z evropskimi volitvami, ker bi odločanje ljudstva v tem primeru obveljalo le za privesek«, in dodal še, da »odnosa do polpretekle zgodovine ne bi smeli mešati s temami prihodnjega življenja v Evropski uniji.« Se pravi, odločanje o arhivih je tako pomembno, da ne sme biti privesek evropskih volitev. Za vladno koalicijo je ta referendum menda tako ključen, da želijo, da se mu ljudje 100% posvetijo. Ta argumentacija je podcenjujoča in že kar nesramno zavajujoča.
Glede na dosedanje dvoje evropske volitve bo letošnja udeležba pod 30%. Tudi na referendumu o arhivskem zakonu se ne napoveduje zelo visoka udeležba. V maju imamo torej pred seboj dvakratno možnost odhoda na volišča s sorazmerno nizko utemeljeno pričakovano udeležbo. Z vidika demokratične legitimnosti tako referenduma kot volitev bi bila hkratna izvedba zato zelo dobrodošla, saj bi morda oba skupaj lahko spravila solidno udeležbo. Ali minister in koalicija mislita, da smo Slovenci manj sposobni od Američanov? Oni predsedniške volitve velikokrat izkoristijo za več volitev in referendumov na vseh mogočih ravneh. Nisem še slišal očitka, da se zaradi tega kateri od tem Američani ne bi mogli dovolj posvetiti.
Tukaj se začne slovenska politika. Vladajoča koalicija je očitno preračunala, da je zmaga lažje dosegljiva ob nizki udeležbi. Po zadnjih referendumskih spremembah mora za njegovo veljavnost zakon zavrniti najmanj 20% vseh volilnih upravičencev. To pomeni okoli 350.000 volilk in volilcev. Če zavrnitve zakona ne podpre najmanj toliko ljudi ali če jih toliko na referendum sploh ne pride, obvelja volja večine v Državnem zboru.
Janez Janša je pred kratkim povedal, da so referendumske spremembe eden največjih uspehov slovenske politike v zadnjih letih. Soglasno jih je sprejela celotna slovenska politika vključno z vsemi poslankami in poslanci SDS. Če ne bi bilo teh sprememb, sem 99,9% prepričan, da bi prihranili 2,2 mio EUR, saj bi se vladajoča koalicija morala potruditi, da bi zmagala na referendumu.
Ob sedaj veljavni ureditvi, pa bodo v vladi očitno šli na taktiko marginalizacije referenduma in upali, da Janši na referendum ne bo uspelo pripeljati potrebnih 350.000 ljudi, ki bodo obkrožili PROTI. Ta referendum zato očitno ne bo dvoboj, ampak predvsem prizadevanje SDS in njenih podpornikov, da na volitve pripeljejo 350.000 in še nekaj ljudi. Če jim to ne bi uspelo, lahko dosežejo 90%, pa jim to ne bi nič pomagalo. Kljub svojemu porazu bi slavila vlada.
Ob sprejemanju referendumskih sprememb smo na ta možen nedemokratičen scenarij opozarjali, ampak bili s strani celotne politike in t.i. “strokovne skupne” pravnikov preslišani. Ti “strokovnjaki” na čelu z dr. Mirom Cerarjem ml. in dr. Igorjem Kaučičem so hoteli postaviti celo še višji prag.
Kot demokrat si želim, da bi SDS in podpornikom uspelo pripeljati na referendum zadostno število ljudi za zmago. S tem bi bila dana najboljša lekcija vsem bodočim vladam, da naj ne računajo na referendumsko odsotnost, zato da bodo uveljavljale svoje slabe zakone.
Ima pa SDS veliko olajševalno okoliščino. Slabo vlado, ki gre na živce čedalje več ljudem. Verjetno bodo zato mnogi šli obkrožiti PROTI slabi vladi. Janši bodo tovrstno kampanjo nasprotniki in njihovi mediji očitali kot zavajanje in ne vem še kaj. Po moje neupravičeno. Še bolj negospodarna, nekorektna in nedemokratična je namreč odločitev vladajoče koalicije, da za samostojno izvedbo referenduma tri tedne pred evropskimi volitvami zapravi 2,2 milijona evrov. To je res delanje norca iz ljudi!
