Na ustavno sodišče je v preteklem tednu romal nov vroči kostanj. Predstavniki vlagateljev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o arhivih so nanj naslovili pobudo za presojo ustavnosti odloka državnega zbora o razpisu referenduma, ki se ima zgoditi 4. maja 2014. Državni zbor je namreč zavrnil njihov predlog, da bi se referendumsko odločanje zgodilo na isti dan, na katerega so že razpisane volitve v evropski parlament.
Ker gre za temo, ki, sodeč po odzivih slovenske medijske krajine, zanima le malokoga, se jasno postavlja vprašanje, kaj ima datum razpisa referenduma opraviti z ustavo in ustavnim sodiščem. Po najglasnejšem mnenju v Sloveniji je referendum o arhivih, še bolj kot arhivi sami, tako ali tako brezvezen in čisto zapravljanje davkoplačevalskega denarja o neki obsoletni temi. Nekako v stilu: kaj pa je tebe politikantsko dete treba bilo?!
No, zavezanost k javnemu razumu nam ne dopušča spuščanja na tako profano raven. Če bomo dopustili, da se take in podobne javne zadeve do potankosti zbanalizirajo, potem lahko našo demokratično ‘štacuno’ preprosto zapremo in odločanje o javnih zadevah prepustimo najmodrejšim, ki bodo sicer dragi, a še vseeno precej cenejši od demokratičnih mehanizmov za množice, za slovenski plebs.
Resna razprava o konkretnem referendumu je tako nadvse pomembna, kakor so tudi razlogi, zaradi katerih se je državni zbor odločil le-tega razpisati prav na izbrani datum. Ti razlogi so najprej pomembni iz splošnega političnega, javno-diskurzivnega gledišča. V demokraciji se mora oblast truditi, da vlada z argumenti, ki jih vsaj večina v družbi šteje za prepričljive. Le take odločitve namreč s seboj nosijo naravo demokratične legitimnosti.
Ključni razlog za nezdružljivost volilnih opravil na isti dan, torej na 25. maja 2014, ki ga je v imenu vlade navedel minister za kulturo, je bil »da gre za preveč resno temo, da bi jo lahko mešali z evropskimi volitvami.« O prepričljivosti tega argumenta, zgolj na njegovih lastnih premisah, lahko presojate bralci sami. Ko pa ga postavimo v zgoraj predstavljeni mainstream javni kontekst o itak brezveznosti arhivov in še bolj referenduma, je argument vlade naravnost neresen.
Vsekakor pa njegova prepričljivost ni taka, da bi lahko pojasnila odstop od načel ekonomičnosti in dobrega upravljanja, ki terjata skrbno ravnanje z davkoplačevalskim denarjem. Sledeč tema načeloma bi bila edina razumna poteza združitev volilnih opravil, ki bi prinesla vsaj dva milijona prihranka davkoplačevalskih sredstev. Tudi ta argument večine v državnem zboru ni prepričal.
Toda vse navedeno, samo po sebi, še nič ne prispeva k neustavnosti datuma razpisa referenduma. Kot celota pa prav gotovo. Opisano namreč priča o tem, da državni zbor za razdružitev volilnih opravil in za razpis zakonodajnega referenduma le tri tedne pred drugim že zdavnaj razpisanim volilnim datumom preprosto ni imel nobenega razumnega razloga. Nasprotno, državni zbor, o tem priča sama opravljena razprava, je dejansko zasledoval en sam, ustavno nedopusten cilj. Izbrati takšen datum, da bo obstajala kar največja možnost za neveljavnost referenduma.
Več lahko preberete na portalu Iusinfo.
