Seveda jim v Nemčiji niti na kraj pameti ne pade, da bi omenjeni arhiv zaprli. Prav tako tam ni prav nič slišati o tem, da bi se pripravljal kakšen referendum na temo arhivov. Zakaj le?! Nemci so preprosto povedali, da sta nacionalni socializem in komunizem nedemokratična politična sistema, ki ju je potrebno obsoditi. Tudi zaradi razvoja, gospodarskega napredka in blaginje državljanov.
Javno arhivsko gradivo v javnih arhivih, ki vsebuje osebne podatke, ki se nanašajo na osebe, zoper katere je bil voden postopek zaradi nasprotovanja nekdanjemu enopartijskemu režimu, postane dostopno za javno uporabo 75 let po nastanku gradiva ali 10 let po smrti posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če je datum smrti znan, če ni z drugimi predpisi drugače določeno.
Zakaj vam je bilo treba uničevati arhive, zakaj vam je bilo treba živeti v veri. da se da zločine skriti? Saj bomo po analogiji lahko sklepali, kaj ste počeli. Tudi za potomce lažnivcev bo zelo neprijetno spraševanje.
Velike težave so tudi zato, ker je bilo ob osamosvojitvi in v prvih letih po tem, okoli 80% arhivskega gradiva uničenega. Obstaja upanje, da je v beograjskih arhivih marsikaj ohranjeno. Trenutno nekaj kaže, da se stvari premikajo naprej. Delajo se popisi in začenja se skeniranje dokumentov, kakor pa kaže se pa še vedno niso lotili arhivske zapuščine tajne politične policije. Seveda tudi Slovenija ni pokazala preveč velike vneme, da se to uredi.
Zaščita zlorab medicinske stroke v času komunistične revolucije in komunističnega režima v Sloveniji je bil očitno namen Zakona o arhivskem gradivu, ki uporabo arhivirane zdravstvene dokumentacije v znanstvene namene preprečuje kar 150 let po njenem nastanku.
Ob osebnem jubileju dr. Tamare Griesser Pečar o njeni zgodovinopisni poti Dr. TAMARA GRIESSER PEČAR se je rodila 18. marca 1947 v Ljubljani. V šolo je hodila v Ljubljani, Portorožu, Kopru, New Yorku, Parizu in … Beri dalje
Tranzicija je v Sloveniji potekala povsem drugače kot domala v vseh postkomunističnih državah Vzhodne Evrope. Medtem ko je večina teh z radikalnimi reformami prestrukturirala svoje gospodarstvo, je Slovenija obdržala stare strukture in šla po poti majhnih korakov, ki pa so celoten proces zelo podražili. Zaradi tega je dramatično padla konkurenčnost Slovenije.
Večina arhivskega gradiva o delovanje nekdanje tajne politične policije je uničenega tudi na Hrvaškem. Vodja uničenja je bil Josip Perković. Nemški sodnik je dejal, da se bomo morali v državah nekdanje Jugoslavije sami soočiti s … Beri dalje
Ob zadnjem mlaju je potekala dražgoška ceremonija. Na kraju zločina je osrednji govornik krstil Dražgoše za »slovenske Termopile«. Bistvena razlika je, da so partizani kmalu po začetku boja pobegnili in prepustili Dražgošane nemškemu maščevalnemu besu. »Farške vasi pa res ni škoda«, so govorili partizani, ki so še dan pred bitko prisegali, da bodo Dražgošane varovali.
Presenečen sem nad novim odkritjem udbovskih arhivov. Ni še dolgo od tega, ko smo poslušali in prebirali obširno polemiko o odpiranju in zapiranju arhivskih udbovskih dokumentov. Ko je šlo pred nekaj leti za dopolnitev zakona … Beri dalje
Islamski fundamentalisti, ki uničujejo zgodovinsko dediščino, bodo kaznovani, Slovenci, ki so to počeli pred 20 leti, pač ne. Tako vsaj kaže v tem trenutku. Islamsko državo bo zaradi uničevanja dediščine prej ali slej vsaj simbolično … Beri dalje
Zadnjih nekaj tednov ste lahko na Časniku spremljali dopisovanje vidnih članov Nove Slovenije in Slovenske demokratske stranke Antona Tomažiča in Franceta Cukjatija o aktualnem dogajanju in odprtih vprašanjih na desnici in širše. Ob zaključku njunega javnega dialoga smo se srečali z njima.
V zaprašenem Registru (uradnem seznamu oz. evidenci) pripornikov Oddelka za zaščito naroda (Ozne) za Mariborsko okrožje iz leta 1945/1946 je Erik vpisan pod številko 661. Rojen leta 1928, dijak, aretiran po nalogu načelstva Ozne. V mariborskem zaporu se je nahajal v celici št. 39 in sicer do 11. januarja 1946, ko je bil po nalogu načelstva Ozne odpeljan na »transport« z mnogimi drugimi.
Na literarnem Večeru pod Čavnom je znani publicist Igor Omerza poudaril, da v praksi opaža, kako so postali slovenski arhivi bolj nedostopni kot pred novim zakonom. Nekdanji visoki politik LDS Igor Omerza, ki ga zadnja … Beri dalje
Referendum o arhivih je bil izgubljen leta 2013 v tistem trenutku, ko je stranka SDS podlegla »vsemogočnosti« zlatega pravila in zanjo žrtvovala demokratični institut, to je referendum. To je bilo zelo kratkovidno in nenačelno početje. … Beri dalje
Če bi bila zgodovina samo preteklost potem sploh ne bi bila pomembna. Ampak zgodovina je predvsem sedanjost. Prav z zgodovino utemeljujemo kdo smo kot individumi in kot skupnost ter kam pravzaprav želimo v prihodnosti.
Za 64-letnega Gorana Lindblada, predsednika Evropske platforme spomina in vesti, ki se je minuli petek udeležil mednarodne okrogle mize o arhivih Študijskega centra za narodno spravo v prostorih državnega sveta, je razprava o arhivskih gradivih … Beri dalje
Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar o (ne)dostopnosti arhivskega gradiva Dovolite mi za začetek načelno vprašanje. V Študijskem centru za narodno spravo vodite raziskovalno skupino Nasilje komunističnega totalitarizma v Sloveniji 1941–1990. Zakaj je sploh smiselno, da … Beri dalje
Študijski center za narodno spravo in Zbor za republiko vabita na mednarodno okroglo mizo o arhivski zakonodaji, ki bo v petek, 30. maja 2014 ob 17.00, v dvorani Državnega sveta, Šubičeva 4, Ljubljana. Na okrogli … Beri dalje
