
Macron je vključen v ne ravno plodno »ojdipalno zvezo« z mnogo starejšo žensko, ki bi v psihološkem smislu lahko bila tudi njegova mačeha.

Macron je vključen v ne ravno plodno »ojdipalno zvezo« z mnogo starejšo žensko, ki bi v psihološkem smislu lahko bila tudi njegova mačeha.

»Pojdimo kot družina naprej, ostanimo na poti! Obljubljene so nam še večje stvari. Ne obupujmo zaradi svojih omejitev, a se tudi ne odpovejmo prizadevanju za polnost ljubezni in communio, ki nam je obljubljena.«
Pred dnevi sem se pogovarjal z enim izmed tistih tisočih slovenskih očetov, ki imajo svojega otroka vpisanega v kakšnega od vrhunskih športnih klubov. Njegov sin že pred svojim desetim letom starosti kaže izjemno zagrizenost za … Beri dalje

Pri vzgoji otrok se kaže problem, ki dobiva vedno večje razsežnosti. Da so nam otroci ukradeni. Ne, danes otrok ne kradejo »cigani«, kot so včasih strašili. Danes otroke kradejo bodisi različne elektronske naprave bodisi različni treningi, vaje itd.
To je le ena od močnih izjav s katerimi nas v intervjuju na TV Slovenija postavlja na realna tla sodobne vzgoje specialni pedagog Marko Juhant. Gre za iskanega strokovnjaka za vzgojne izzive sedanjega časa, ki … Beri dalje
Ko gledam kakega očeta štiri-pet-šest-letnega malčka, kako se kot glava družine/odločevalec (simbolno) na kolenih pogaja z njim, da bi, recimo, odšel s plaže na večerjo, še prej pa pospravil plavalno “mašinerijo”, se sprašujem, kam je izginila očetovska avtoriteta, kaj je z našimi očeti. Ko gledam štiri-pet-šest-letne malčke, nevodljive male “diktatorčke”, ki zavestno ignorirajo ‘stokrat’ ponovljeno navodilo očeta, se sprašujem, kdo jim bo v času pubertete, sploh lahko še kaj povedal.
Zadnjič je Lena42, na Twitterju zapisala: “Ko delate kaj namesto njih, je nekje ful enih otrok, ki se učijo sami reševati svoje probleme in ko odrastejo, bodo postali šefi vašim sončkom.“ Starši ne gledamo naprej in smo nedisciplinirani.
V družbi »enakosti« podobno kot hierarhijo zavračamo tudi avtoriteto. Avtoriteta je v vsaki skupnosti vezana na osebo, ki lahko prevzame največ odgovornosti. V družini sta to oče in mati. V sodobni družini otroka že takoj po rojstvu postavimo v središče pozornosti in mu tudi takoj odredimo glavni položaj, ki mu po naravi nikakor ne pripada.
Predstavljajte si očeta, mamo ali oba, ki svojemu otroku kupi vse kar si zaželi. Ni težko, kajne? Tega je v zadnjih desetletjih veliko. Kar otrok izreče, dobi. Pogosto pravzaprav še preden izreče. In tako dobi prekmalu, preveč in prepogosto. Da bi le bil srečen! Za one – četudi kratkotrajne – iskrice v “sončkovih” očeh bi starši naredili – kar se velikokrat prevede v kupili – vse.
„Porihtajte mojega otroka, v mene in našo družino pa se ne vtikujte“: Otroška „psihopatologija“ kot odraz projekcij odraslih V družbi opažam naraščajoči trend, da se otrokom preveč lahkotno pripisuje psihopatološke diagnoze. Čeprav se strinjam, da … Beri dalje
Reklame imajo velik vpliv na naše razmišljanje, a mi temu ne verjamemo. Zdi se nam, da vpliv reklam lahko kar odfiltriramo. S tem se tudi ne strinja znani marketinški strokovnjak Seth Godin. Mislimo, da lahko odfiltriramo tudi vse ostale nesnage, ki silijo v nas. Ne moremo. Izogniti se jim je treba. In obvarovati otroke.
Mediji na senzacionalen način poročajo o odkritju grobnice okoli 800 otrok v Tuamu, v nekdanji katoliški sirotišnici na Irskem. (MMC RTV SLO/STA/Reuters, 3.3.2017). Glede na poročanje slovenskih medijev ne razumem izjave irske ministrice Katherine Zappone. … Beri dalje
Reklame pomembno vplivajo na mišljenje ljudi. Na to ustvarjalci računajo. Reklame zmorejo vzbujati močna čustva. Zmorejo ljudi animirati in jih pripeljati do zgodovinskih odločitev. Spomnimo se legendarne reklame ‘Slovenija, moja dežela’ iz osemdesetih let. Tokrat sta me k razmišljanju spodbudili dve reklami, ki zelo provokativno in jasno sporočata ‘lahkotnost’ ločitve med zakoncema.
Sredina novembra ni ravno čas, ko premišljujemo o materah in zanje, kot za materinski dan, nabiramo zvončke, vendar pa so me dogodki zadnjih dni vseeno spodbudili, da v tokratnem komentarju razmišljam o mamah. Ko sem … Beri dalje
Pri košarki preigravam v nulo. Sem tak kot Goran Dragić. Nakažem, da bom šel v desno, toda hitro švignem v levo, mimo nasprotnika. Dobim korak prednosti. Vodim žogo, da mi ne piskajo korakov. Ko se … Beri dalje
Etičnost obstoja verige hitre prehrane? Zagrebški tednik »7Dnevno«je poročal, da je McDonalds v splitskem velikem trgovskem centru Joker postavil velik oglasni pano, kjer se hvali, kako je v zagrebški Klaićevi kliniki, na oddelku za pediatrijo, … Beri dalje
Ne gre za šalo; naslov članka je bilo resnično vprašanje petletnega dečka, ki ga je zastavil očetu. Reklama, ki prikazuje kravo v lila barvi, je bila že ničkolikokrat omenjena kot negativna kritika propagandne industrije, ki … Beri dalje
O vplivih sodobnih digitalnih tehnologij na celostni razvoj otrok se v zadnjem času preliva veliko (e-)črnila. Izpostavljajo se negativni vplivi, ki jih imajo ti mediji na socialni razvoj otrok: namesto neposrednega stika in navezovanja živih odnosov ter soočanja z realnimi stiskami, ki jih le ti prinašajo, ostane večina doživljanja ujetega v virtualno resničnost.
“Ni lepšega kot žeti, kar si sejal. Najlepše pa je, ko vidiš, da je otrok v nečem boljši kot ti. Ko vidiš, da je ta mali človek sposoben znanje prenašati naprej. Pravzaprav je otrok edini … Beri dalje
Oratorijski razmislek Še pred desetletjem ali dvema je imela beseda »ulica« v vzgojnem okolju slabšalen prizvok. »Otroka ti ne sme vzgajati ulica,« so modrovali. »Bil je priden fant, nato ga je vzela ulica,« so ugotavljali … Beri dalje