Mediji na senzacionalen način poročajo o odkritju grobnice okoli 800 otrok v Tuamu, v nekdanji katoliški sirotišnici na Irskem. (MMC RTV SLO/STA/Reuters, 3.3.2017). Glede na poročanje slovenskih medijev ne razumem izjave irske ministrice Katherine Zappone. Zakaj ni bilo pričakovati, da obstaja ta grobnica, če obstajajo statistike iz 30., 40. in 50.-ih let prejšnjega stoletja, ki kažejo na to, da je bila je bila smrtnost med nezakonskimi otroki nekoč kar petkrat višja kot med zakonskimi? Poleg tega so umrli otroci zapisani v mrliških knjigah.
Prav je, da se zločine odkriva in zločince kaznuje. Nikakor ne zagovarjam napačnega moralističnega pogleda na nezakonske otroke v preteklosti, niti posilstev, niti poročenih moških in duhovnikov, ki so svoje ljubice in otroke poslali v sirotišnice, niti prikrivanja grobov. Ne morem pa se strinjati niti s takim poročanjem, ki v istem prispevku pomeša spolne zlorabe otrok, ki so jih zagrešili duhovniki in žalostna dejstva o sirotišnicah v preteklosti. Več kot očitno je, da je namen članka diskreditacija katoliške Cerkve.
Zastavimo si lahko mnoga vprašanja, ki niso usmerjena le proti katoliški cerkvi. Kaj pa danes? Mar niso tisoči samomori med mladostniki v razvitem svetu posledica napačne družinske politike in napačne šolske vzgoje, ki danes nikakor ni katoliška, temveč temelji na konceptih razvojne psihologije, liberalizma in laicizma? So posilstev in spolne zlorabe otrok zmožni le katoliški duhovniki? Se ne sprenevedamo, ko trdimo, da je današnja družba veliko bolj etična, kot je bila pred 50-imi, 100 in več leti? Mar niso hinavski zločin tudi v »demokratični celofan« zaviti umori pod šifro evtanazija in abortus? Mar ni ta zločin še hujši, ker smo ga uzakonili in se tretira, kot človekova pravica, etično ravnanje in dobro delo?
Misel mi uhaja tudi na škofjeloški grad, kjer so bile grajske kleti po vojni zasute. Domnevno so v njih trupla umorjenih v uničevalnem komunističnem koncentracijskem taborišču, ki je bilo po vojni vzpostavljeno v gradu. Zakaj slovenski mediji ne naredijo nič, da bi državne inštitucije spodbudile k odredbi raziskav zasutih škofjeloških grajskih kleti?
Če prav razumem je v Tuamu na Irskem v 30-ih letih v sirotišnici umrlo 800 otrok, ki so jih pokopali in jih zapisali v mrliško knjigo. Torej v povprečju manj kot 30 na leto. Da bi si ustvarili celovito sliko bi bilo potrebno vedeti, koliko otrok je bilo v tej sirotišnici in koliko jih je v sirotišnici tudi preživelo. V vasi Pevno pri Škofji Loki pa naj bi bilo po vojni v enem dnevu domnevno ubitih okoli 300 otrok, a se o tem ne piše in ne govori.
So komunisti po vojni za uničevalno koncentracijsko taborišče izbrali škofjeloški grad in bližnjo vas Pevno, da bi svoj zločin pripisali graščakom in škofom?
Bogdan Vidmar, Tolmin
