Umazan posel cenzure lahko opravljajo zasebne družbe kot sta Twitter in Facebook. Zgodila se je že tudi tako dostojnemu mediju, kot je Časnik. In utišati lahko poskušajo vaške straže na internetu.
Adam Smith, utemeljitelj ekonomije kot znanosti v svoji knjigi Theory of Moral Sentiments definira moralo kot naravno danost, ki je vgrajena v vsakogar izmed nas. Morala torej ni nekaj, s čimer bi se dalo preračunavati, … Beri dalje
Če so govorice tako odločilne, kakor trdijo razvojni in socialni psihologi, potem je jasno, da imajo pomembno vlogo tudi v politiki, še zlasti pri izbiri politikov. Dejstvo je, da smo o politikih slišali od drugih, … Beri dalje
Izjemno pomemben dejavnik v razvoju človeške družbe so govorice, dokazujejo razvojni in socialni psihologi. Ne le da so omogočale izmenjavo družbenih informacij, marveč so ustvarile človeško družbo, kakršno poznamo danes. Prek njih namreč zvemo, kdo … Beri dalje
Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) je pripravil okroglo mizo Morala, etika in politika, na kateri so sodelovali Janez Juhant, Peter Frankl, Dejan Steinbuch in Sebastjan Jeretič, medtem ko se je Goran Klemenčič … Beri dalje
Dodatki za 24-urno pripravljenost profesorjem ljubljanske univerze so še poglobile visokošolsko krizo in fakultetno inflacijo. Profesorji se pritožujejo, da so mnogi študentje neizobraženi (v klepetu bodo rekli tudi polpismeni) in nesposobni univerzitetnega študije, gospodarstveniki pa … Beri dalje
Odnos Evropejcev do begunskega toka je skrajno izkoriščevalen, pravi filozof dr. Rok Svetlič iz Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. “Milijone ljudi uporabljamo za moralno topovsko hrano, s katero sami sebi dokazujemo, da smo dobri.”Ob aktualnem … Beri dalje
Kaj menite, zakaj vozim po prometnih predpisih in takoj poravnam globo za (zelo, zelo redko) napačno parkiranje in zakaj nikdar nimam davčnih dolgov in plačane vse položnice vedno in pravočasno? Ker je to temeljna morala … Beri dalje
Z intenzivnim ukvarjanjem s tradicijo cerkvene spolne morale se ne izognemo očitku, ki ga je izpostavil Friedrich Nietzsche: »Krščanstvo je erosu dalo piti strup: eros zaradi tega sicer ni umrl, a (krščanstvo) ga je degradiralo … Beri dalje
“Po odkritju v Hudi Jami sem doživel veliko osebno krizo, 19 mesecev pred upokojitvijo sem ostal brez službe,” pojasni Mehmedalija Alić, rudar, ki je v jamah v BiH izgubil številne sorodnike. 53-letni rudar Mehmedalija Alić … Beri dalje
Tomáš Sedláček z Ekonomijo dobrega in zla pogleda v zakulisje ekonomije, človekovega samorazumevanja in medčloveških odnosov od starodavnih mitov, Svetega pisma, moderne filozofije vse do današnje finančne krize. Knjiga sodi v tradicijo renesančnih mislecev, saj avtor v njej prepleta filozofsko, teološko, antropološko, umetniško misel z razlago ekonomskih idej.
Na začetku pisanja tokratnega komentarja sem se vprašal, kaj me je v tem tednu nagovorilo in mi vsaj za trenutek umaknilo oči od dnevne politike? V ospredje sta mi prišla dva dogodka, a kaj kmalu … Beri dalje
Naša mlada država se nikakor ne more izviti iz nenehnih težav in nesreč. Takoj ko se loti reševalnih akcij, se že izkaže, da so v ozadju tudi interesi skupin in posameznikov, korupcija, prevare, obramba starih … Beri dalje
Zadnjič sem obljubil, da je z jamranjem konec. Da je nastopil čas za nizanje (od)rešitev slovenskih patologij. Pred vami je prvi skromen poizkus. V njem zagovarjam tezo, da je eden od poglavitnih korakov k okrevanju … Beri dalje
V teh dneh demokrati praznujemo petindvajsetletnico padca Berlinskega zidu. Takrat je vojno (sicer hladno) izgubil centralno-planski avtokratski sistem, ker se ni mogel kosati s kapitalizmom in demokracijo. Ekonomski bankrot smo intuitivno čutili kupci kave in kavbojk v Trstu. Zakaj je bankrotiral tudi moralno in zakaj je centralnoplanska moralizacija države, ki smo ji priča, napaka?
Naš predsednik vlade Miro Cerar rad govori o morali. Pravi, da je za našo trenutno krizo kriv predvsem padec etičnih standardov. Zdi se, da ne razume – ali noče razumeti –, da se morala oblikuje … Beri dalje
Slovenski izraz, ki vsebinsko ni identičen ne z moraliziranjem ne z moralo, je zanimiv. Z izrazom „dvojna morala“ označujemo presojanje podobnih dogodkov ali življenjskih okoliščin s povsem različnimi, navadno diametralno nasprotnimi merili. V fenomenu Mira Cerarja je mogoče opaziti dvojno moralo naših vodilnih medijev.
V zadnjem času smo priča izrazitemu moraliziranju o javnem diskurzu. To pomeni, da se vse in vsakogar presoja predvsem na podlagi tega, ali se vede na “primeren” način ali ne. Nikjer ni to bolj očitno … Beri dalje
Vzdušje v državi se je v zadnjem desetletju res precej spremenilo. Včasih že ne vem več, katerih je več: tistih, ki iščejo dlako v jajcih, onih, ki bi se samo prepirali ali nekih tretjih, ki … Beri dalje
