Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) je pripravil okroglo mizo Morala, etika in politika, na kateri so sodelovali Janez Juhant, Peter Frankl, Dejan Steinbuch in Sebastjan Jeretič, medtem ko se je Goran Klemenčič zaradi neodložljivih obveznosti opravičil.
Uvodoma je Janez Juhant izpostavil eno od teoretskih izhodišč, da sta si etika in politika v nasprotju. Etika namreč – tako kot filozofija – spoznava dobro z mišljenjem, medtem ko politika interese uresničuje s silo. Do nedavnega je bil očutek, da poskuša politika vendarle tehnično uresničevati dobre namene, danes pa po mnenju Juhanta prihaja do nasprotja temu, še posebej v tranzicijskih državah. Juhant se je dotaknil tudi begunske krize, kjer opaža neusklajenost ljudi in politike glede tega vprašanja in ugotavlja, da smo za uveljavljanje življenja ‘prisiljeni’ v dialog. Večkrat je poudaril tudi vlogo lustracije, k ideji katere se pri nas vedno znova vračamo.
Peter Frankl se je spomnil na čase socializma, kjer je bila vrednota “da se znajdeš”. Takrat je bilo to nelegalno, a legitimno, danes pa v primeru Mramorjevih dodatkov to ni več legitimno. Na volitvah je bil izvoljen Miro Cerar, “mojster etike”, ki po mnenju Frankla govori eno, dela pa tudi drugo in s tem kaže na ostanke mentalnih vzorcev iz socializma. Kapitalizem so nato pri nas speljali izbranci v spregi s politiko – Frankl pojav imenuje menedžersko samoupravljanje – kar bodo davkoplačevalci še dolgo plačevali. Cena v višini petih milijard evrov se lahko vidi v sanaciji bank, še naprej pa se tovrsten pojav dopušča v turizmu. Čeprav se kršitve odkrivajo, do epilogov ne pride, ker pri tistih, ki bi morali doseči epilog, ni volje oz. ni sposobnosti.
Dejan Steinbuch trdi, da pri nas ni več institucionalne politike, saj so v zadnjih dveh letih ‘gospodje’ pokazali svoj pravi obraz in ne glede na vse izvajajo svoje interese. Na zadnjih volitvah je zmagala ideja etike, Miro Cerar je obljubljal, da bo etika osvojila družbeni prostor. Ker je obljuba ostala neuresničena, je ta deviza iztrošena in na naslednjih volitvah bo po mnenju Steinbucha zmagalo vse kaj drugega kot etika. Čiščenje državnih podjetij, izgon tujih menedžerjev, polastitev SDH in zaključek v NLB – vse to se dogaja, ker v SMC z etiko ne mislijo resno in ker vlada pravzaprav ne vlada, pravi Steinbuch. Ima pa občutek, da bo enkrat pokrovko odneslo, saj je v vseh mikrosistemih v Sloveniji vzorec polaščanja isti. Pri tem Steinbuch vidi pomembno vlogo medijev pri ohranjanju profesionalne drže, da ne bi pozivali ljudi na ulice, čeprav ga to kdaj zamika.
Sebastjan Jeretič je izpostavil, da smo na zadnjih volitvah v Sloveniji iskali moralno avtoriteto in ji naložili, da ‘počisti’ v državnih podjetjih. Ampak vlada je operativno nesposobna, saj smo politiki najprej ‘polomili kolena, zdaj pa prosimo, da teče’, pravi Jeretič. Šibka politika je nemočna ob ugrabljanju države, odprto pa ostaja vprašanje ali vrh vlade ostaja moralno čist ali pa pri tem početju sodeluje. Jeretič je ob zmagi SMC pričakoval vsaj ureditev pravnih aktov, ampak je bilo to zaradi popolne neizkušenosti novih obrazov nemogoče. Drug dejavnik pa je psihološki, saj instant politiki niso vajeni trde kritke, hkrati pa so prepričani, da delajo dobro, saj nimajo izkušenj, da bi primerjali rezultate svojega dela. Slišal je že, da so v vladi prepričani, da mediji proti njim izvajajo gonjo in da se vodilni obrožajo predvsem s tistimi, ki njihovim idejam dovolj hitro kimajo. Kritika in že dvom sta nezaželena. Politiki naivno verjamejo predstavnikom omrežij, za kar Jeretič vidi razlog v krizi voditeljstva. Zaradi erozije voditeljstva se podzemlju omogoča neetično delovanje.
