Nemi krik dražgoških žrtev Pogled na množico pohodnikov, ki v začetku januarja prihajajo v Dražgoše iz doline z Rudna, z Jamnika in iz Lajš po istih poteh kot pred 75 leti nemški napadalci, me navdaja … Beri dalje
Predsednik države Milan Kučan in predsednik državnega zbora Herman Rigelnik sta ob smrti Viktorja Avblja objavila slavilno osmrtnico. Za Sirca objava osmrtnice ni bila pietetno dejanje, ampak demonstracija moči, saj sta Kučan in Rigelnik demonstrirala, da se kljub demokraciji revolucionarni vrednostni sistem ni spremenil in da se, dokler bodo na oblasti, tudi ne bo.
O razmerah na RTV SLO in o ostalih medijih, ki so prisotni v slovenskem medijskem prostoru, so spregovorili v včerajšnji oddaji Hobotnica z voditeljem Borisom Tomašičem Bojan Požar, urednik Požareporta.si in urednik Demokracije Metod Berlec. ……. Bojan Požar … Beri dalje
Po proslavi ob dnevu suverenosti , je RTV SLO na 1. programu predvajala dokumentarni film zgodovinarja dr. Valentina Areha o JLA, njeni vlogi v družbi, o maršalu Titu, o razpadu Jugoslavije in kakšno vlogo je pri tem odigrala JLA. Dokumentarni film je prikazal tudi vlogo nekaterih vidnih slovenskih politikov v času osamosvajanja in tudi pred tem (npr. rokovanje Milana Kučana z Josipom Brozom, govorjenje Janeza Zemljariča o inflaciji, …).
Dokumentarni film je dvignil veliko prahu, se delil po družabnih omrežjih, večkrat čez dan spremenil naslov povezave, … in na koncu izginil iz arhiva javne televizije.
Ker je ob kapelici pod Vršičem v ospredju stal tudi zadnji partijski šef v Sloveniji, ki je (v imenu CK KPS prikrito) zatiral demokratično razmišljanje, se sprašujem, ali bi bil zmožen posnemati Vladimirja Putina in se pokloniti vsem žrtvam, še posebno žrtvam komunistične partije na Slovenskem, ter vsem izgnancem in njihovim potomcem po posvetu, kamor so se zatekli pred komunistično čistko?
Neodvisni, avtonomni, profesionalni in do vseh političnih akterjev enako neizprosen novinar bi moral po pravilu svoje intervjuvance vprašati vse, kar je za njih neprijetno ali kar o njih misli nasprotna politična opcija. Janez Markeš je … Beri dalje
Leta 2016 je Delova anketa Milana Kučana izpostavila kot najbolj zaslužnega izmed »osamosvojiteljev«, pri čemer je prehitel celo Jožeta Pučnika. Pridružil se mu je njegov miljenec Zoran Janković, brezkompromisni kapitalist, ki je na Rožniku ob 1. majniku v imenu Zveze svobodnih sindikatov s protikapitalističnimi slogani nagovarjal delavce. Sledil je Branko Masleša, ki je v 80ih izrekel zadnjo smrtno obsodbo na Slovenskem, v demokratični državi pa postal predsednik Vrhovnega sodišča.
Nikomur v Demosu pa ni prišlo na misel, da bi za sodnika postavil kovača, kar je Partija sicer počela po vojni. Po 45 letih popolnega partijskega monopola na vseh ravneh družbe se mi je zdelo ključno, da ljudje, s katerimi sodelujemo, niso komunisti, temveč demokrati.
Edina politična drža, ki si lahko obeta uspeh proti omrežju, je populizem proti uveljavljenemu »establishmentu«. Ker imamo pri nas z ustavo zapovedan proporcionalni sistem, je možno populistično nagovarjati posamezne interesne skupine iz različnih izhodišč. Čeprav mi to ni všeč, je očitno, da politik, ki nima v krvi populističnega nastopanja, nima možnosti v volilnem boju proti omrežju.
Smo edina država na svetu, ki je na začetku svoje demokratične poti na čelo postavila človeka, ki si samostojne države ni želel. Smo tudi edini, ki bivšemu partijskemu sekretarju dovolimo, da se je povzpel na stolico »učitelja demokracije«, kar je samo po sebi nesmisel. Kučan je namreč večkrat javno povedal, da Slovenija ni njegova izbira, zato pravilno sklepa vsak, ki trdi, da je bil proti osamosvojitvi.
Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs je povedal, da so nekdanjega predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana ovadili policiji in tožilstvu. Janez Janša dodaja, da je Kučan vedel za ukaz o razorožitvi teritorialne … Beri dalje
Prav v teh dneh mineva 20 let od prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Maja leta 1996 smo bili pet let samostojni, na Brniku so papeža sprejeli predsednik Milan Kučan, predsednik vlade Janez … Beri dalje
Posnetek z naslovom “Kučan in Brglez zavajata na javnih proslavah” je še tretji izsek iz predavanja Justin Stanovnik “Kakšna prihodnost se nam obeta?”, ki ga je 3. februarja 2016 organiziralo društvo Slovenski katoliški izobraženci. V celoti … Beri dalje
Namesto pogovora o pristopih k reševanju vsakdanjih in bodočih problemov ter oblikovanja jasno profiliranih izbir, smo postavljeni pred odločitev ali smo za Janeza ali za Milana. Če si za Janeza, misliš o zadevah tako, če pa za Milana, pa obratno. Zdaj velja celo večja nevarnost: če razmišljaš o čemerkoli, se moraš najprej pozanimati, kako o tem razmišljata Janez in Milan.
Nedavno sem ujel radijsko vest, da je Milan Kučan v pogovoru z novinarjem izpostavil ukinitev Službe družbenega knjigovodstva kot eno od največjih napak v četrt stoletja slovenske samostojnosti. Komunikacijski šum, ali nek čuden s strani novinarja slabo povzet kontekst izjave, sem si rekel in na vse skupaj pozabil.
Leta 1969 je v razrez romala celotna naklada Balantičevih pesmi. Morda bi kazalo postaviti spominsko znamenje le nekaj metrov stran od plošče na ljubljanskem Mestnem trgu, ki govori o protireformacijskem požigu. V vogalni Krisperjevi hiši … Beri dalje
Aca Vasiljević je novinarju in novinarki Mladine (objavljeno 10. januarja 1995) na vprašanje, ali se spomni kakšnega imena sodelavcev KOS-a, odgovoril: »Sodelovati z varnostno službo svoje armade ni bilo nič slabega. Z njo so sodelovali … Beri dalje
Slovenska tajna politična policija, ponarodelo Udba, je Franceta Bučarja tajno nadzorovala pod kodnim imenom Tikveš. To skrivno poimenovanje je precej prozorno, saj v nekaterih krajih Slovenije tikva pomeni bučo, in je tako notranjo imensko povezavo med pravim priimkom in kodnim poimenovanjem dokaj zlahka razkriti.
Kamniško predavanje mag. Igorja Omerze in njegov pogovor z mag. Martinom Liscem daje misliti, da so rane iz obdobja komunističnega režima, ki so se zarezale v kolektivni spomin Slovencev, zelo globoke in še zelo sveže, … Beri dalje
Vedno pogosteje slišimo v medijski, pa tudi v vsakdanji komunikaciji sporno izjavo ob besedi sprava. To je: “Zgodovine ne bomo spreminjali. Ne glejmo v preteklost, ampak v prihodnost.” Te trditve govorci podkrepijo z vzvišeno, cinično … Beri dalje