Simptom pomanjkanja perspektive je pomanjkanje identitete

Vedno bolj je akutna bolezen naše dobe: pomanjkanje perspektive. Pandemične razmere jo še stopnjujejo. Zdi se mi, da mnogi ne vedo, kaj zares hočejo. Kopni število stvari, v katere bi zlasti mladi verjeli. Simptom te bolezni je pomanjkanje identitete. Vedno več ljudi srečujem, ki ne znajo odgovoriti na vprašanje: kdo sem?

Utrinki Slomškove slovenske duše

Ob Slomškovi nedelji je vredno obuditi spomin na nekaj njegovih potez, ki so bistveno zaznamovale vso našo domovino. Resnična in trajna pomembnost lika bl. škofa Antona Martina Slomška za lavantinsko škofijo in kasnejšo slovensko zgodovinsko dogajanje postane razvidna iz njegovega prizadevanja za novo razmejitev mej med tremi škofijami: krško, sekausko in lavantinsko ter pravzaprav celo še četrto leobensko (ki pa nikoli ni samostojno zaživela), in za prenos sedeža praktično nove škofije v Maribor.

Zakaj traja tako dolgo?

Letos mineva 155 let od velikopoteznega Slomškovega prenosa sedeža škofije iz Sv. Andraža v Maribor. Takšen projekt ne bi nikoli uspel, če ne bi Slomšek vanj verjel. Pred lastnim obglavljenjem je bila slovenska Cerkev že dlje časa kronično prehlajena. Stvar je propadla, ker ni bilo prave vere, kajti le kdo bi si želel verjeti v bolezen in projekte s »hladno« vsebino. Bolje kot to, za zdaj ostaja molitev »Oče naš, škof je naš«.

Kako smo zabredli v močvirje in kako priti ven?

Po julijskem neprostovoljnem odstopu nadškofov Stresa in Turnška je mnogim slovenskim katoličanom prekipelo in so javno spregovorili o problemih, ki tarejo našo cerkveno skupnost. Izjava Društva katoliških izobražencev in njej podobni prispevki, ki jih poleg … Beri dalje

Sinceramento

Janez XIII. je hotel aggiornamento, zdaj pa je za nas prišel čas streznitve, soočenja z resnico.  Ko sem pred več kot četrt stoletja prišel v Evropo, me je naša mami opozorila na nekatere težave Cerkve … Beri dalje

Nori ples z Zverjo

Marsikoga je presenetil odstop nadškofa dr. Stresa in dr. Turnška. Verjetno tudi njiju. Zakaj sta v resnici odstopila? Glede na njune izjave verjetno tudi sama ne vesta oziroma ne razumeta resničnih razlogov. Nimam informacij iz … Beri dalje

Križpotje

„Cerkev, poplačaj dolgove! Da! Jasna zahteva, ampak vendarle … Ali bomo stali tudi pred SCT-jem in rekli, vrnite nam dve milijardi, kolikor je bil precenjen slovenski cestni križ, bomo stali pred Vegradom, bomo stali pred NLB-jem, v katerega še kar dajemo denar in še kar ima tekoče izgube …“ Več kot očitno je bilo, da je vprašanje „protestnika“ povsem presenetilo, da ga je voditeljica vprašala nekaj, o čemer v gibanju očitno sploh niso razmišljali – kajti če bi, zadrega dr. Dragoša, ki je univerzitetni profesor in torej vajen izzivalnih vprašanj, zagotovo ne bi bila tolikšna. Voditeljici je priznal, da je to „dobra ideja“, da je tako „razmišljanje pravo“ ter opozoril, da se – seveda! – oddaljujeta od teme.

Frančišek popravlja tudi slovensko Kristusovo Cerkev

Mariborski polom, upadanje števila vernikov in duhovnikov ter njihova duhovna mlačnost, napovedana obdavčitev verskih objektov so problemi, s katerim se bosta morala ukvarjati nova nadškofa. Prejšnji teden pa je Tino Mamić v svoji kolumni za Planet Siol.net zapisal, da resno težavo, s katero se Cerkev v Sloveniji do sedaj ni hotela spoprijeti, predstavlja t. i. gejevski lobi. Odgovorni v katoliški Cerkvi v Sloveniji so sokrivi za razrast t. i. gejevskega lobija tudi zato, ker Cerkev za istospolno usmerjene ljudi, do sedaj ni pripravila nobenega posebnega programa ali spodbude, s katero bi tem ljudem pokazala, da ji je mar zanje, da so zanjo dragoceni ter da jih sprejema in želi v svoji sredi takšne, kakršni so.

T. Mamić, PlanetSiol: Ukor iz Vatikana

Novica od odstopu dveh nadškofov in metropolitov je bila precejšnje presenečenje med duhovniki. V času, ko se mnogi župniki selijo na nove župnije in je to glavna tema pogovorov, je časovno “usklajena” novica Dnevnika in … Beri dalje

Odstop nadškofov

Papeževa odločitev, da poletje namesto v Castelgandolfu preživi v pisarni, bo verjetno v marsičem olajšala delo novinarjem v času kislih kumaric. Papež dela in to je na lastni koži začutila tudi Cerkev na Slovenskem. Menim, da je papež je ukrepal pravilno, ko je – po temeljiti analizi stanja v Mariboru – nadškofoma Stresu in Turnšku priporočil odstop. To je odlično pojasnil mariborski nadškof: Dokler sta onadva na položaju, duhovniki in škofje preprosto ne morejo opravljati svojega prvenstvenega dela, ki je oznanjanje Kristusa in pričevanje zanj. Ni pomembno, kolikšen je delež njune osebne odgovornosti: sedela sta za mizo v času, ko so se sprejemale usodne odločitve, ki zdaj kot svinčen oblak visijo nad vsako njuno besedo in dejanjem. V določeni meri sta obadva tragična junaka.

Obglavljeni, a ne brez glave

Marsikdo bo težko povezal minulo nedeljo in današnji dan. Težko bo razumel, da se bo isti papež Frančišek, ki je ves teden navduševal milijone mladih, v zgodovino Cerkve na Slovenskem in nasploh v slovensko zgodovino vpisal kot tisti, katerega podpis bo zapečatil nekaj, kar je videti kot obglavljenje naših krajevnih cerkva. Seveda se – upam – vsi zavedamo, da bi bilo preveč preprosto zdaj z besnimi pogledi streljati proti od sveta odmaknjenim pisarnam večnega mesta, od koder je papež dobil v podpis usodni dokument. Vsak vsaj približno razumen človek bo vedel, da se to, kar je upravičeno videti kot tragedija, ni začelo sredi Italije, ampak pri nas, in da ne prvo ne odločilno poglavje te tragedije ni bilo spisano danes, marveč daleč nazaj, morda pred več desetletji.

Prejeli smo: Odpoved službi in izjavi nadškofov Stresa in Turnška

Apostolska nunciatura v Sloveniji sporoča, da je sveti oče papež Frančišek sprejel odpoved službi ljubljanskega nadškofa msgr. Antona Stresa in odpoved službi mariborskega nadškofa msgr. Marjana Turnška. Nadškof Anton Stres in nadškof Marjan Turnšek sta se odpovedala njunim cerkvenim službam glede na težko ekonomsko stanje, v katerem se nahaja Nadškofija Maribor, in v upanju, da bo njuna odpoved prispevala k obnovi življenja v Cerkvi na Slovenskem. Da bi zagotovil redno vodenje obeh nadškofij, je sveti oče imenoval novomeškega škofa msgr. Andreja Glavana za apostolskega administratorja ljubljanske nadškofije in celjskega škofa msgr. Stanislava Lipovška za apostolskega administratorja mariborske nadškofije.