Kar bodo katoliški vernice in verniki danes zmetali v puščico, naj bi bilo namenjeno za pomoč žrtvam vojaških spopadov na evropskem vzhodu, v Ukrajini. Pobudo za to je kot eno izmed svojih številnih presenečenj iz rokava podal papež Frančišek. Njegova ponujena roka prebivalcem ohromljene vzhodnoevropske velikanke ne bi mogla priti v bolj pravem času.
V lanskem letu so med množico predpisov sprejeli tudi Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Če bi sodili po besedah, ki smo jih ob obravnavi tega zakona poslušali, bi se verjetno vsi strinjali, da poslanci in vlada popolnoma resno tokrat nameravajo očistiti Slovenijo sramote, ki jo predstavlja preko 600 že evidentiranih grobišč. Z današnjega zornega kota vidimo, da je od lepih besed do civilizacije dolga, zelo dolga pot.
Slovenija je po zadnjih merjenjih inštituta Fraser zadnja na lestvici ekonomske svobode izmed vseh držav članic EU. Pomenljivo je, da precej zaostajamo tudi od predzadnje Grčije, ki so nam jo nekateri intelektualni centri pri nas še nedavno ponujali kot zgled. Na drugem mestu po ekonomski svobodi v EU je Velika Britanija, ki bo kmalu izvedla referendum o izstopu države iz EU.
Nadaljevanje prispevka Presneta Poljska! (I.) Liberalna »demohisterija« Poljska liberalno-demokratična struja se je po zmagi konzervativne demokracije poslužila grobe »bruharije« o nekakšni okupaciji državnih medijev kot »nevtralnih« zaščitnikov poljskega »demokratičnega raja«, o nepravnem poseganju v poljsko ustavo … Beri dalje
Rusija je iz slovenskega gledišča precej drugačna kot iz poljskega. Prepričan sem, da bi večina Slovencev ob vprašanju »Ali se bojite ruske okupacije?« odgovorila negativno, kar pa za Poljake ne drži. Na Poljskem so se pojavili glasovi, da je Putin v Sloveniji našel svojega novega zaveznika. Pri njih si kaj takšnega ne bi mogli zamisliti niti v sanjah, saj so bili prav Poljaki najostrejši nasprotnik nedavnega ruskega vmešavanja v notranje politične zadeve Ukrajine.
V teh dneh v Bruslju in prestolnicah držav članic EU pretresajo britanske predloge za reformo Evropske unije. Ti zadevajo štiri področja: ekonomsko upravljanje, konkurenčnost, migracije in suverenost. Nanje se je v imenu Evropskega sveta že … Beri dalje
Po Madžarski se je Evropski uniji zgodila še Poljska. Zadeva je tlela že kar nekaj časa. Sedanja poljska oblast se je že v svojem opozicijskem času navduševala nad Orbanovimi domislicami o ne-liberalni demokraciji, z veliko … Beri dalje
V ospredju so vprašanje varnosti in zaščite Evrope pred terorizmom, vprašanje migracijskega vala iz Bližnjega vzhoda in Afrike v EU, ki je največji migracijski val po drugi svetovni vojni, razplet vojne v Siriji, vprašanje iranskega jedrskega programa, vprašanje prostotrgovinskega sporazuma med EU in ZDA, vprašanje prestrukturiranja kitajskega gospodarstva in rezultat ameriških volitev.
V začetku tedna je zunanji minister Karel Erjavec javnost obvestil, da lahko v nekaj dneh pričakujemo, da bo Slovenijo želelo prečkati 20.000 do 30.000 migrantov. Več mesecev je bilo potrebnih, da je vlada osvojila veščino … Beri dalje
Pred dobrim tednom je začela veljati neka evropska uredba, ki prepoveduje prodajo cigaret – to ni šala – s čokoladno aromo. Verjetno ni boljše ponazoritve impotentnosti EU pri reševanju vprašanj, ki zadevajo njen obstoj. Po … Beri dalje
Proces nastajanja ustave Evropske unije, ki se je odvijal pred natanko 10 leti, je v meni oblikoval supranacionalnega ustavnega skeptika. Tako v akademskih kot političnih vodah je namreč razvodenel v nominalni larpurlartizem, v katerem je … Beri dalje
Jutri (25. 10. 2015, op. ur.) se bodo pod okriljem Evropske komisije sestali predsedniki vlad držav na tako imenovani Balkanski poti in iskali rešitve. Nekaj misli v zvezi s tem. Ne pričakovati preveč od Bruslja To … Beri dalje
Vsakdo, ki je že v živo videl ozke, turistično obljudene in čudovito pregledne morske prelive med Turčijo in bližnjimi grškimi otoki (Lezbos, Kos), se lahko samo nasmehne ob trditvi, da gre pri prevozu migrantov za … Beri dalje
Ob zadnji prisluškovalno-arbitražni aferi so se oglasili nekateri nasprotniki arbitražnega reševanja spora s ponovljenimi očitki, da to ne bo dobro za Slovenijo. Sam pa ob tem kot eden redkih »desnih« zagovornikov arbitraže, vidim ravno dodatni argument za pravilnost slovenske referendumske odločitve.
V zadnjih dneh smo priča zaostrovanju begunske krize v Srbiji in Makedoniji. Po tem ko je Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) letos objavil podatek, da je bilo v lanskem letu v svetu 60 … Beri dalje
Dogajanja okoli arbitražnega sporazuma so se na slovenski strani prevesila v popolno burlesko. Nerešeno vprašanje meje s Hrvaško nam tako že od osamosvojitve naprej kot Demoklejev meč visi nad nami. Odprtega vprašanja se v resnici sploh nismo lotili, vsakokratna oblast ga je odrivala na stran, kar nam nakazuje njeno nesposobnost razvozlati ta gordijski vozel.
Evropski dogovori so taki, da so vsi zmagovalci. Da ni tistega vztrajanja “iz inata”, ki smo se ga naučili na Balkanu. Tega bi se tudi v Sloveniji lahko počasi še kdo naučil. Janis Varufakis je … Beri dalje
Kaj pa, če bi referendum o pomoči Grčiji organizirali še v drugih članicah EU? Katero ljudstvo bi pa potem slavilo zmago demokracije? Grški predsednik vlade Aleksis Cipras se je po referendumskem Oxiju petelinil: “Danes praznujemo … Beri dalje
Lahko bi rekli, da je izid grškega referenduma tako rekoč najslabši od vseh možnih. V prvi vrsti je obdržal nad vodo dvojec Cipras-Varufakis in njuno ekipo, hkrati pa še zdaleč ni plebiscitaren, kot so si v Sirizi morda predstavljali in želeli. Vsekakor je bolj venezuelski kot sovjetski, ko bi predlog ljubljenega vodje moral dobiti 98 odstotkov. Vsaj.
Siriza ne more spremeniti Evropske unije, lahko pa Bruselj spremeni Atene. Levičarski režim v helenski državi bo prej ko slej zlomljen, država je preveč vpeta v mednarodne tokove, da bi se ponovila Venezuela v osrčju … Beri dalje