Mit o svobodi na Slovenskem

Slovenija je po zadnjih merjenjih inštituta Fraser zadnja na lestvici ekonomske svobode izmed vseh držav članic EU. Pomenljivo je, da precej zaostajamo tudi od predzadnje Grčije, ki so nam jo nekateri intelektualni centri pri nas še nedavno ponujali kot zgled. Na drugem mestu po ekonomski svobodi v EU je Velika Britanija, ki bo kmalu izvedla referendum o izstopu države iz EU.

Srebrni jubilej

Zaradi velikih pričakovanj, Slovenci smo pričakovali, da bomo ustvarili podalpsko Švico, je nad lastno državo zadnjih deset let večina ljudi razočaranih. Dejstvo je, da gre po Janševi prvi vladi vse navzdol. Tudi, ne pa predvsem zaradi mednarodnih razmer. Trenutno se, vsaj statistično, nekaj svetlika, toda nihče ne verjame v opazno izboljšanje življenja večine prebivalstva.

Spomin(janje)

Nerazumljivo in nevarno je to, da smo vedno bolj prepričani, da demokratičnih institucij države sploh ne potrebujemo. In če drugega ne, bi politika morala predvsem zelo dobro razumeti, kakšna sporočila daje javnosti, ter se zavedati svoje velike odgovornosti, ki jo ima pri graditvi zaupanja v državo in v njene institucije.

O pristnih očetih slovenske samostojnosti

Danes me zabolijo ušesa, še bolj pa srce, ko poslušam in berem o nekaterih takratnih politikih iz opozicije, ki so zadnji trenutek skočili v zadnji vagon vlaka, ki je že z vso hitrostjo vozil do ‘dneva D’, 25. junija 1991. In se danes brez kančka sramu ali političnega mačka razglašajo za očete samostojnosti oz. jim k temu pomagajo celo nekateri nenačelni zgodovinarji.

M. Avbelj, Ius-info: Nova ustava za Evropo

Proces nastajanja ustave Evropske unije, ki se je odvijal pred natanko 10 leti, je v meni oblikoval supranacionalnega ustavnega skeptika. Tako v akademskih kot političnih vodah je namreč razvodenel v nominalni larpurlartizem, v katerem je … Beri dalje

Dialog je v naravi Cerkve

Je Cerkev strukturno nedialoška? Povprečni slovenski gimnazijec, ki je pokusil osnove sociologije, bo vedel povedati, da je Cerkev skupaj z vojsko, policijo in podobnimi strukturami hierarhična, disciplinarna, monolitna in malodane totalitarna organizacija. Kot kronski dokaz, … Beri dalje

K. Miles, Portal plus: Lincoln je imel prav

Bistvo demokracije in s tem tudi civilizacije sta strpnost in dialog. Za demokracijo nas mora vedno začeti skrbeti, ko politiki govorijo stvari, ki zvenijo kot “zgodilo se je pred mnogimi leti”, “tega nihče noče vedeti”, … Beri dalje

Kriza – priložnost za iskanje pravih temeljev

Osamosvojitelji iz devetdesetih let prejšnjega stoletja so opazili, da so se v državi, ki je nastala (tudi) na podrtiji slovenskih dežel leta 1918, tako zelo kršile človekove pravice, da se je bilo treba nazadnje iz njenega objema kakorkoli že rešiti. Njihovo ravnanje pa razkriva, da niso opazili – ali pa niso hoteli opaziti –, kaj osamosvajajo.

Vedno gre lahko še slabše

Neredko slišim kakšnega od razočaranih Slovencev, da je pri nas vse tako slabo, da na slabše več ne moremo priti, pa naj si bo področje vrednotenja politika ali gospodarstvo. Dogajanje v Grčiji v zadnjih pol leta je opozorilo, da gre stanje v državi vedno lahko še na slabše. Še več, pot v večjo revščino si lahko večina volivcev celo demokratično izbere.

M. Petek, Slomedia: K pameti, torej!

Ob dnevu državnosti je vedno tako, da smo obstreljevani s komentarji in analizami, spomini in izjavami. Na eni strani lahko slišimo velike besede o tistem 24. juniju leta 1991 in o dnevih prej in pozneje, … Beri dalje

Gorje svobodnim državljanom!

Obsedeni s svojo nedemokratično željo »ostati večno na oblasti«, bodo zdaj spisali zakon o poslancih, ki bo prav gotovo vreden njihove socio-komunistične preteklosti. Vse bo v službi tega prvega in edinega cilja rdeče elite. Pri tem pa tako nujno potrebujemo nekatere popravke zakona o volitvah v državni zbor, ki bi državljanom omogočil večjo izbiro.