A. Stres, Slovenski čas: Dobro jutro, Slovenija!

Četrt stoletja je v življenju posameznika veliko, včasih celo odločilno, in ker državo sestavljamo posamezniki, si želimo, da bi dozorevala in se krepila tako, kot smo se mi sami. Od zgodovine pa se lahko naučimo, da so se veliki premiki v glavah množic dogajali bistveno bolj počasi. Preden so Evropejci dozoreli in se iz barbarov prevzgojili v svetovne nosilce znanosti, tehnologije, razumnega gospodarjenja in bleščeče kulture, so bila potrebna stoletja, ki niso bila en sam vzpon. Imamo pa tudi primere, ko je kakšen narod nenavadno hitro naredil temeljito spremembo svojih prevladujočih nazorov in vrednot. Dovolj je pomisliti na pot, ki so jo po drugi svetovni vojni naredili Nemci in svojo državo iz militaristične totalitarne diktature spremenili v zgledno evropsko demokracijo. A take globoke spremembe so mogoče tam, kjer so politična oblast, vzgoja in izobraževanje, kultura ter javno mnenje enotno pri spreminjanju omike in vrednot. Smer je v povojni Evropi v glavnem kazala krščanska politična elita. Eden od »očetov Evrope« Robert Schuman je brez ovinkov priznaval krščansko vsebino demokracije. »Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo. Protikrščanska demokracija bo le karikatura, ki bo zapadla tiraniji ali anarhiji.« Kateri evropski politik bi upal danes to ponoviti? Pri nas pa po končanem obdobju komunističnega totalitarizma take zavesti in skupnega hotenja ni bilo. Novo mišljenje se mora prebijati kot spomladanski teloh skozi zamrznjeno zemljo starih navad, sterilnega sovraštva in zabetoniranih predsodkov. Zato smo še tako daleč od sproščene, spravljene, resnicoljubne, poštene, strpne in pravne države Slovenije.

V Evropsko unijo smo vstopili z upanjem, da nas bo zgled preverjenih demokracij in delovanja njihovih ustanov spodbujal k spremembam. Do določene mere se to dogaja, vendar ne na področjih, ki so najpomembnejša za oblikovanje nove vrednostne lestvice državljanov. To pa sta področji vzgoje in izobraževanja ter javnih glasil. Isti R. Schuman je poudarjal: »Prej kot vojaško zavezništvo ali gospodarska entiteta mora biti Evropa kulturna skupnost v najbolj vzvišenem pomenu te besede.« Toda evropska »kulturna skupnost« je pokazala hude razpoke, ko je šlo za to, ali bo prepoznala v krščanstvu svojo rodno zemljo. Dejansko se mu je odpovedala. Edine skupne vrednote, ki jih sprejemajo vsi, so svoboda, nediskriminacija, strpnost in pluralizem, kar torej pomeni, da se strinjamo v tem, da se nam ni treba strinjati. V tem ozračju relativizma in permisivnosti ni pričakovati nobene podpore pri vnovičnem vzpostavljanju poteptanih temeljnih vrednot, ki koreninijo v krščanstvu.

Zato ne preseneča, če nemalokrat naletimo na razočarane in malodušne sodržavljane naše svobodne in neodvisne Slovenije. Razočarani smo lahko, malodušni ne.

Več lahko preberete na druzina.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.