Ljubezen, ki ne mine, je Bog sam. Samo v njem ima ljubezen samostojno bit, kajti Bog je dejanje ljubezni. Samo ta ljubezen ne bo prešla. In prav po njej hrepenimo, pa naj se tega zavedamo ali ne. Z vsem svojim bitjem smo naravnani na to ljubezen, ki se nam skozi čas na mnoge načine skrivnostno podarja.
Slovenski potrošniki so večinsko skromni in revni. Zato tudi tako množično nasedajo razprodajam. Očitno to ni dovolj. Poslej jih bomo izkoriščali še z zlorabljanjem slovenstva s parolo ”Kupujmo slovensko!” Kaj pa, ko bi bili enkrat tisti, ki so si naslovno parolo zmislili, slovensko pošteni?
To je bila najhladnejša zima v zadnjih 500 letih Ko so se 06. januarja, na praznik sv. treh kraljev leta 1709 zjutraj prebudili ljudje po vsej Evropi, so občutili, da so se temperature drastično znižale. … Beri dalje
Zgodaj zjutraj – pravzaprav še ponoči, ko so bili kropivci, če sploh, še redki, je prišel – ob velikem tveganju – njun sin Lojz, ki so ga potem, ko je pokropil očeta in mater, slišali izreči naslednje besede: “Jaz se bom branil”. S tem stavkom, ki ga je izrekel 14. junija zjutraj v neki neznatni vasici, je njun sin pred celim svetom utemeljil naravo slovenskega protiboljševiškega boja.
Justin Stanovnik je preživel grozote taborišča na Teharjah in se vrnil domov, a že leta 1949 je bil s strani Udbe aretiran in na prisilnem delu v koncentracijskem taborišču Strnišče preživel eno leto. Aktivno je sodeloval v društvu Nova Slovenska zaveza vse od ustanovitve leta 1991. Zlasti pa se odlikuje po uvodnikih in razmišljanjih v društvenem glasilu Zaveza.
Slovenski premier Marjan Šarec je v ponedeljek, 28. januarja, sprejel odstop ministra za kulturo Dejana Prešička, želi pa, da odideta tudi državna sekretarja. Ob tem je po poročanju Slovenske tiskovne agencije spomnil na nekatere dosežke … Beri dalje
Danes se lahko še vedno smuča. Vendar le s turnimi smučmi. Ostala je prelepa pokrajina, pa napol razpadle zgradbe in zarasla smučišča. Še vedno je tako lepo, kot je nekdaj bilo. Vendar z nekaj trpkosti in nostalgije.
»O pravica, kakšen strašen obup stiska srce!« je pred 121 leti na vso moč kriknil Emile Zola v javnem pismu predsedniku republike, ko si je prizadeval za resnico in pravico nedolžnega, ob krivični dosmrtni obsodbi … Beri dalje
Kdaj bo Slovenija sprejela učinkovite pronatalitetne ukrepe in kdaj si bo upala oblikovati proaktivno priselitveno politiko? Táko, da bo lahko reševala pomanjkanje delovne sile in olajšala prihod tistim ljudem, ki so nam kulturno blizu. S takimi ukrepi ne bi le izboljšala katastrofalne demografske podobe, ampak vzela tudi veter z jader skrajnim ksenofobom.
Zanimivo je, da smo slovenski upokojenci postali tarča vladajočih političnih strank. Vedno več jih je, ki se zavzemajo za nas, za višje pokojnine in naš boljši življenjski standard. Vse manj pa nas je upokojencev, ki bi te njihove napore občutili v denarnici.
V stranki naslednici komunistov pričeli proces, da bi našli novega človeka za ministra za kulturo. Kako značilno za stranke tako imenovane levice. Iskali bodo, včasih so rekli, evidentirali. Takšna napoved pove, da pravega človeka za tako pomembno mesto v vladi nimajo.
Ljubljanski škof Tomaž Hren ni dočakal uresničitve svojih načrtov. Tako so njegove za tisti čas izredno napredne ekumenske ideje šele mnogo pozneje postale dediščina njegovih sobratov v škofovski službi.
Namen članka je poudariti spremembe v današnji angažiranosti očetov v odnosu do otrok v primerjavi s preteklostjo, pri čemer se ne diskriminira mame ali očeta, ampak poudarja zavedanje o diskriminaciji očetov. Seveda obstajajo dovolj dobre mamice, o katerih lahko partnerji samo sanjajo. Vendar ne smemo zanemariti, da obstajajo tudi dovolj dobri očetje, o katerih lahko partnerice samo sanjajo.
Resnična sprava med Slovenci ni možna, dokler se »ustvarjena zgodovina« iz narodovega spomina ne izbriše. Vse to vemo. Vendar to niso teme za naravoslovno revijo.
Prav zato odločno nasprotujem propagiranje političnih stališč v reviji kot je Proteus.
Tako pisanega mesta, kot je čilski Valparaiso, zares še nisem videl! Težko najdeš kakšen kvadraten meter še »neuporabljene« površine, saj jo verjetno ravno v tistem trenutku mrzlično iščejo tudi umetniki in »umetniki«, da svoje ideje prenesejo na mestne zidove.
V Katoliški cerkvi je nedavno zelo odmevala razprava o dopisovanju med nekdanjim nuncijem v ZDA, nadškofom Carlom M. Viganňjem, in prefektom Kongregacije za škofe, kardinalom Marcom Ouelletom, glede nekdanjega kardinala Theodora McCarricka in papeža Frančiška. … Beri dalje
Kako do zavzete, iznajdljive in odgovorne vere? Je pri katoličanih in tudi pri klerikih še kaj te smelosti in prepričljivosti, ki bo zmogla sodobnemu človeku posredovali veselo oznanilo?
Andrej Plevčak je v oddaji Sledi korakov opisal predvojno in vojno dogajanje v Trbovljah. Kasneje je beseda tekla okrog nacionalizacije, ki je njegov oče ni nikoli prebolel in je družino in Trbovlje zapustil ter se preselil na slovensko obalo.
Kaj ima ZZB NOB z dnevom holokavsta? To je bilo osrednje vprašanje, ki ga je Bernard Nežmah postavil v komentarju (Mladini št. 05 / 02. 02. 2018, str. 16), s katerim je predstavil svoje mnenje o lanski osrednji spominski slovesnosti ob dnevu spomina na holokavst. Opozoril je, da je imela svečanost »dve veliki napaki: cinično neprimernega organizatorja in napačen kraj.«
Pojem konservativec (“conservative”) je v ameriškem besednjaku nevtralen, v slovenščini pa pomeni nazadnjaka, starokopitneža, s katerim se ni vredno pogovarjati. Nasprotno pa ima beseda liberalec (“liberal”) v ameriški angleščini negativen pomen. Gre za nekoga, ki zagovarja razpuščene družbene norme (abortus, teorijo spola, homoseksualnost, omaleževanje in zavračanje družine, sovražni govor), vsemogočno državo, nabuhlo administracijo, pretirano socialo ter čezmerno zadolževanje. Zato se levičarji otepajo nalepke liberalci in hočejo biti progresivci.