Janezu Stanovniku je treba priznati, da svoje poti v komunistično partijo dejansko sploh nikoli ni skrival. Po družinskem deblu sicer sodi v katoliško jedro, saj je bil sam denimo pranečak ljubljanskega škofa Antona Bonaventure Jegliča in bratranec zdravnika ter vidnega člana Nove slovenske zaveze, sedaj že pokojnega Tineta Velikonje, a se je v mladih letih spogledoval s krščanskimi socialisti, nazadnje pa zapustil tudi te in postal pomemben član »avantgarde delavskega razreda«. Celo v tolikšni meri, da je med drugo svetovno vojno opravljal predvsem politične vloge.
Danes lahko samo ugotavljamo, kaj vse smo Slovenci zamudili, kaj vse izgubili, kaj smo po letu 1945 na račun namesto tega dobili – osovraženi režim, ki danes spet dobiva krila. Z ustanovitvijo takratne velike Slovenije bi se otresli nemške nadvlade, ker pa se to ni zgodilo, pa smo dobili srbski jarem, kar je bila to velika zgodovinska napaka.
Kučana zapušča generacija ljudi, ki jim kariera pomeni več kot njegova ideologija. Antijanšizem in sploh ideološka demonizacija druge strani niso več vezivo, ki bi združevalo! In v tem je Kučanov »poraz«, v tem pogledu je pragmatični preskok pragmatikov lahko celo pozitiven premik.
Astrolog Padežnik je prepričan, da je zmagujoča stranka že vnaprej znana. Napoveduje, da SDS lahko dobi še več poslanskih mandatov, kot jih ima zdaj. Po njegovo je vpliv Jupitra na Janšo že zdaj izredno ugoden, še bolj pa bo aprila, ko je možen prvi datum predčasnih volitev.
Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma.
Razmišljanja Milovana Đilasa so med slovensko levo usmerjeno inteligenco naletela na ugoden odziv, zlasti pri skupini intelektualcev okrog časnika Naši razgledi. Povsem drugače pa je njegovo pisanje spremljal slovenski ortodoksni partijski vrh.
Vsako pomlad poteka turni vzpon na Rodico. Udeleži se ga lahko vsak in tako se nas dostikrat zbere kar veliko število. Začne se lahko že čisto v dolini, v Ribčevem Lazu, a to je dovolj in čisto preveč. Tako je bolje začeti na smučišču Vogel. Prav hitro se zapusti urejeno smučišče in spusti na planino Suha. Od tu pa naprej na vrh.
Mati Terezija iz Kalkute se je spraševala, kako lahko družba prepreči, da bi se neznanci pobijali med seboj, če pa ne more preprečiti, da mati ubije svojega nerojenega otroka. Da bomo pa prišli do točke, ko se ženske v stiski ne bodo obračale na prodajalce smrti, marveč bodo imele kam iti po pomoč, pa smo odgovorni prav vsak izmed nas z našimi življenjskimi, predvsem pa vsakdanjimi odločitvami. In prav bi bilo, da kdaj vstanemo s kavča in se udeležimo kakšnega pohoda za življenje ali molitve za nerojene.
Voditelj Hrvaške katoliške misije v Sloveniji izzval novo črkarsko pravdo, ko je hote ali nehote, iz nevednosti ali zaslepljenosti s hrvaško (pre)pomembnostjo je izjavil, da je glagolica stara hrvaška pisava.
Bilo je 23. januarja 1961, ko se je nad Severno Karolino v ZDA bombnik U.S. AIR FORCE B-51 nenadoma začel nenadzorovano vrteti. Nato sta iz letala padli dve štirimegatonski atomski bombi, kjer se je pri eni takoj začel proces detonacije. Do eksplozije na srečo ni prišlo.
Za prekop posmrtnih ostankov posadke sestreljenega letala je bil zadolžen tudi Rudolf Hribernik – Svarun, ki je v svojih spominih zapisal, da je ameriška komisija nanje gledala kot na morilce. »Najhuje je prišlo, ko so vojaki odkopali skupni grob z ostanki vseh žrtev in so se pred nami pokazale velike kartona-ste škatle UNRRA paketov.« Ker se je zbal posledic, ki bi sledile, če bi talce fotografije prišle v ameriške medije, je ukazal odvzem fotoaparatov in uničenje filmov.
Alenka Jeraj: »Rojevaš se vedno znova. Tudi v mojem srcu. Ko odpustim. Ko ljubim. Ko pomagam. Ko sem Tvoj otrok. Rojevaš se vedno znova in zame vedno znova umiraš.«
Iva Dimic nam je zaupala, da javno o svoji bolezni govori tudi zato, ker se ji zdi pomembno ozavestiti ljudi, ki se soočijo z diagnozo rak. Želi jih opogumiti, da se z diagnozo ne sme zaključiti neko veselje do življenja.
Janez Mihovec – Najdena 4. opica Moj tokratni prispevek je umetniške narave. Izhaja iz tradicije japonskega budizma. V prizadevanju biti boljši človek je tu razširjena ideja treh modrih opic. Mizaru pokriva oči, da ne vidi … Beri dalje
Na 10. seji vodstva hrvaških komunistov so se pojavila številna nasprotja med reformistično skupino partije in staro ortodoksno partijsko gardo, med sanjami o socializmu z ljudskim obrazom ter policijsko oblastjo, med obljubami o samoupravljanju delavcev in siromašnim življenjem v totalitarni državi. S preizkušeno stalinistično metodo in na osnovi revolucionarnega prava NOB je kmalu sledil obračun z izdajalci socializma, cvet hrvaškega političnega gibanja pa je končal na sodiščih in v zaporih.
Tudi slovenski prostor dandanes uživa mir in blaginjo v primerjavi s preteklimi stoletji, ko sta bila vojna in glad nekaj samoumevnega. In četudi številni problemi ostajajo, je mogoče le napočil čas, da prekinemo tradicijo jamraštva ter pustimo domišljiji prosto pot. Želim si, da bi tudi moje delo spodbudilo druge mlade avtorje k pisanju izvirne slovenske domišljijske književnosti.
Ivo Hvalica že skoraj dvajset let ni več poslanec, pa ga ljudje še vedno poznajo. Tudi mediji tudi še niso pozabili in se naj radi obračajo, saj ima vedno veliko tehtnega za povedati. V sočnem jeziku! V našem spominu Ivo Hvalica ostaja kot eden najbolj prepoznavnih poslancev v zgodovini našega parlamentarizma. Vrhunski govornik, ki jih danes v slovenskem parlamentu žal ni več.
Razvpiti iranski poslovnež z britanskim potnim listom Iraj Farrokhzadeh pač ni neki vaški posebnež. Že dve leti pred odprtjem računa v NLB je bil na Interpolovi tiralici. Bančniki NLB pa so mu celo svetovali, kako se izogniti čerem in kako izigravati ovire, ki so jih postavljali mednarodni ukrepi proti Iranu. Kar pomeni, da so nadaljevali prakso, znano še iz časov, ko je Udba preko bančnih podružnic v tujini prala denar.
Vesna Vulović (1950–2016) je bila edina izmed 28 potnikov in članov posadke preživela strmoglavljenje jugoslovanskega letala JAT, ki se je zgodilo 26. januarja 1972 nad krajem Srbska Kamenice v tedanji Češkoslovaški, danes Republiki Češki. Češkoslovaški mediji so takoj obvestili javnost, da je v bombo nastavil ustaški emigrantski terorist, kar je zagovarjala tudi takratna jugoslovanska vlada, nekateri viri pa kažejo, da je bilo letalo žrtev češkoslovaške protizračne obrambe.
Novomeški frančiškani so postali most med revnimi in bogatimi, med preprostimi in izobraženimi meščani, zato ne smemo nikoli podcenjevati dobrobiti, ki so jo frančiškani prinesli v Novo mesto. Njihova pripadnost Novemu mestu pa se je navsezadnje kazala tudi v ohranjevanju in negovanju slovenskega jezika, kar se je še najbolj izkazalo, ko so patri poučevali na novomeški gimnaziji, prvi v avstro-ogrski monarhiji. Skrbeli so tudi za ohranjanje kulture v najširšem pomenu besede. Z veličastno samostansko knjižnico, ki ima veliko dragocenih knjig in inkunabul, pa samostan še danes predstavlja pomembno kulturno središče Novega mesta.