V spomin na bogato umetniško pot zakoncev Mlakar so v tovarni zdravil Krka, v sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije, v bližini njunega doma postavili štiri razstavne panoje, na katerih smo s fotografijo in besedo predstavili njuno umetniško ustvarjanje in življenje.
Koronavirus je izziv tudi za tiste, katerih organizem nad virusom zmaga s tem, da razvije protitelesa. Ozdravljeni so povabljeni k zahvaljevanju za ozdravitev in k velikodušnosti; k temu da darujejo plazmo, ki ima protitelesa in tako pomagajo tistim, ki se bojujejo za življenje.
Zoran Polič, nekdanji član Izvršilnega odbora OF in član predsedstva SNOS, po vojni notranji minister, v osemdesetih letih pa eden najbolj zagrizenih nasprotnikov demokratičnih procesov ter nepopustljiv branilec starega komunističnega režima in socialističnega samoupravnega sistema, je na posvetu Osvobodilna fronta slovenskega naroda – zgodovinski čas in mesto, ki je bil maja 1991, tik pred osamosvojitvijo, še zadnji tovrstni posvet o OF, opozoril na fascinantno in domala popolnoma neznano dejstvo: »Pobude za Dolomitsko izjavo ni dala Partija, ampak Edvard Kocbek!«
Biti dobra mama je boleča izgubljena lastnost. Sem del generacije, site vsega materialnega in akcijskega, ki smo krvavo pogrešale svoje mame, svoje domove, varnost in ljubljenost. Kar je bilo nekoč mamam dopuščeno, našim ni bilo. Zrasli smo, v močne hčerke in šibke sinčke, vsaj kar se tiče ambicij in delavnosti. In to je tisto, ki zdaj zlasti tepe naše otroke – imajo preveč aktivne mame in daleč preveč pasivne očete.
Črne koze zaradi drastičnih ukrepov v Sloveniji niso povzročile žrtev, ostajajo pa spomini na kršitve Hipokratove zaprisege, saj mnogi zaradi strahu niso hoteli pomagati bolnikom.
Slovenski razkol pokaže kolaboracijo, v slovenski politiki zlajnani pojem, v povsem novi luči, ko lahko beremo, kako zvesto, dobesedno z religiozno zanesenostjo, je revolucionarna stran, ki je s svojimi dejanji dejansko izstopila iz evropske civilizacije in njenih etičnih norm, služila ciljem Sovjetske zveze in kako malo slovenskemu narodu.
Janez Mihovec – Kasarna GAF na Slatniku Nismo samo Jugoslovani gradili obrambnih linij. Na drugi strani Rapallske meje so delali Italijani Alpski zid (Valle Alpino). S tem, da so oni čisto pretiravali. Ne samo na … Beri dalje
Kdor se bo potrudil in bo Slovenski razkol pozorno prebral, bo za vse večne čase vedel, kaj se je dogajalo med drugo svetovno vojno v Sloveniji, predvsem v ključnih letih 1941 in 1942. Tudi pred samo okupacijo. Vedel bo in znal tudi komu povedati, kakšni so bili cilji komunistov, kdaj in kako so delovali, poznal bo kronologijo druge svetovne vojne pri nas, povsem jasno mu bo, koga so napadali partizani pod vodstvom partije
Izhodišča, ki jih Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč želi v dialogu razviti, ponujajo dovolj širok nabor možnega delovanja in ukrepanja, da bi dosegli razmere, v katerih bi R Slovenija zmogla ustrezno poskrbeti za vse slovenske grobove doma in v tujini in tuje v Sloveniji.
Jože Dežman se sprašuje, ali niso »gozdovi« pravzaprav »mesto heroj«, od koder »hostarji« izganjajo tako žive kot mrtve, ki jim niso ljubi? Toda »hostarji« se o svojih izključevanjih nočejo pogovarjati, niso za dialog? Ali torej tisti, ki se tako zagrizeno oklepajo vzporedne resničnosti herojskih novih oblačil, niso morda nemci – torej nemi ljudje, nesposobni dialoga, nesposobni sprave z resnico?
Nestrpnost in avtoritarnost politične levice do drugače mislečih ljudi, še posebej na desni politični strani? Ta nestrpnost in avtoritarnost politične levice je svoje radikalne oblike dobila med drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo. Takrat so njihovi politični predniki na vse mogoče načine uničevali Slovence.
Franc Bole je ob sovražnih odporih in pritiskih oblasti z odločnostjo, pogumom in učinkovitostjo zaoral v zatohlo slovensko levičarsko medijsko sceno in jo prezračil z dragocenimi in nenadomestljivimi projekti. Kaj bi Slovenija brez svojih Ognjišč in kaj brez Boleta? Ostajamo mu večni dolžniki!
Krščanski socialisti in sokoli so se z Dolomitsko izjavo odpovedali samostojnemu političnemu organiziranju in delovanju do konca vojne in tudi v povojnem obdobju, vse do plebiscitarne odločitve večine Slovencev o samostojni Sloveniji in uvedbe demokracije 23. decembra 1990.
Janez Mihovec – Rupnikova linija Konec tridesetih let je na zahodni meji Kraljevine Jugoslavije vrvelo od aktivnosti. Evropa je neizbežno drsela v vojno in vsak je utrjeval meje kot je vedel in znal. Italija je … Beri dalje
V komunizmu se je povsod po svetu slabše gospodarilo kot v kapitalizmu in zato slabše živelo. In tudi zato smo povsod, kjer so vladali komunisti, jedli kruh iz ameriške pšenice. Živelo se je pač v revščini komunizma!
Življenjsko nas ogrožajo besede, ki so se skvarile – takrat, ko se je zlo hotelo na najrazličnejše načine preimenovati v dobro. Če, denimo, množičnim pobojem ljudi rečemo »napaka«, beseda izgubi svoj pomen. S tem se izgubi preciznost misli – in posledično se izgubi smisel naših dejanj. Vse, kar ni poimenovano s pravimi besedami, ostaja za nas popačeno, mi pa na poti v razkroj.
Kleveške toplice so urejene v majhno zajetje, plitvo kopališče. Tu si v poletnih mesecih kopel privoščijo številni kopalci iz okoliških krajev, v preostalih, predvsem zimskih mesecih, pa se prav tako najde nekaj navdušencev, ki se razvajajo s termalnimi užitki. Foto: Primož Hieng
Podobnih fototerminov po gradbiščih smo že vajeni. Naši politiki se radi pokažejo, da ”delajo”. To je očitno ostalo od ljubljanskega šerifa, ki je leta 2011 svojo kandidaturo za premiera naznanil z geslom: “Zoran dela.” In to geslo so imeli na plakatih odtisnjeno vsi njegovi kandidati, tudi današnja ministrica Bratušek.
V demokraciji se samo prek sodelovanja pri javnih zadevah in predvsem prek volitev doseže in izsili spremembe. Odgovornost je na nas, ne na drugih. In počasi se moramo vsi skupaj (tudi jaz) posloviti od izgovora, da se ne da nič narediti.
V Narodni galeriji v Ljubljani so 29. januarja 2020 slovesno odprli razstavo, na kateri predstavljajo izbor umetnin iz obdobja med letoma 1880 in 1950 iz ene najuglednejših in najbogatejših likovnih zbirk v Srbiji, zbirke Galerije Srbske matice iz Novega Sada. Gre za izbor 86 slik in kipov 38 najvidnejših umetniških imen, predstavnikov srbskega modernizma.