Ura je osem zvečer. Reklame. Na televiziji se odvrtijo počasni posnetki šestih različnih parov, ki se poljubljajo. Zjutraj peljete svoje otroke v šolo. Če živite v mestu, ne morete ignorirati jumbo plakatov, ki prikazujejo intimne … Beri dalje
Ivan Korošec, nekdanji domobranski nadporočnik, je junija 1945 s skupino ujetnikov uspel pobegniti iz zloglasnega celjskega taborišča Teharje. O svojih izkušnjah je 20. novembra 1995 je v delu parlamentarne preiskave o povojnih množičnih pobojih pričal pred preiskovalno komisija državnega zbora (DZ), ki jo je vodil poslanec dr. Jože Pučnik (SDSS).
V preteklem tednu je javna hiša TV Slovenija v podlosti prekosila sama sebe. Večkrat smo se že vprašali, ali s svojimi svinjarijami lahko pade še globlje, pa iz tedna v teden dokazuje, da se to da. Proti dnu, ki je peklensko brezno, nas je v Tarči vlekel še vedno čudežni deček prof. dr. Dušan Keber.
Poteka dialoško opredeljevanje ob vedno bolj določenih vprašanjih. Taki sta: Ali bodo umorjeni Romi in domobranci pokopani v Ljubljani? Ali je vojaško pokopališče na Orlovem vrhu v Ljubljani vojaško pokopališče ali pasje sprehajališče? Na Kučanov odgovor na ta vprašanja še čakamo.
Janez Mihovec – Sorsko polje Po vseh peripetijah letošnje pomladi smo le prišli do meterološkega poletja. Vreme sicer še ni kot se šika, a idej za potep je kar nekaj. Le odpraviti se je treba. … Beri dalje
Nadškof Carlo Maria Viganò, nekdanji nuncij v Ameriki in naslovni nadškof ulpijanski, opozarja predsednika ZDA Donalda Trumpa na dejstvo, da so sedanja kriza oziroma pandemija covida-19 in poulični neredi zaradi nasilne smrti Georgea Floyda del neprestanega, pravzaprav večnega boja med silami dobrega in zla.
Kozmologija podaja na skoraj dvesto straneh celovit pogled v domala vsa vprašanja, ki se dotikajo sodobne slovenske družbe. Seveda pa Kozma Ahačič kot jezikoslovec postavlja tudi vprašanja in odgovore glede našega odnosa do slovenskega jezika. Ima jezik vonj? Lahko ljubimo jezik, ki ga sovražimo? Kaj je prava ljubezen do jezika in kaj skrb zanj? Preprost, dostopen slog esejev skriva za sabo počasno, natančno pisanje. Kot pravi Nabokov: pisatelj bi moral imeti natančnost pesnika in domišljijo znanstvenika. Za eseje Kozme Ahačiča to vsekakor velja.
Predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša sta po spominski maši izpostavila pomen enotnosti v obdobju osamosvajanja kot koraka na poti k narodni spravi. »Sprava ni dogodek, ampak je stanje duha. V tem duhu je bila ustanovljena združena Evropa in v tem duhu je bila ustanovljena Slovenija,” je dejal Borut Pahor. Janez Janša pa je dejal, da bomo spravo dosegli nekoč v prihodnosti.
Leta 1767 je za črnimi kozami zbolela tudi cesarica Marija Terezija. Pri vladarici je bolezen potekala tako težko, da so ji podelili poslednje zakramente, a je k sreči preživela. Še pred tem je zaradi koz izgubila 16-letnega sina Karla in 12-letno hčerko Johano Gabrielo. Koze je prebolelo še več njenih otrok.
Spomin na 30-letnico prve roške slovesnosti je svetel in temen. Svetel, ker je bila prvikrat ob roških breznih darovana sveta maša in so žalujoči po dolgih desetletjih lahko prvikrat javno pokazali svojo žalost. Temen, ker so si nasledniki krvnikov prisvojili slovesnost po maši za lažno rehabilitacijo. S geslom, da je bila sprava tedaj dosežena, je bila ob pomanjkanju pravih dejanj v resnici zavrta.
Lenin je v oktobrski revoluciji leta 1917 rusko carstvo preobrazil v Sovjetsko zvezo (SZ), ta pa je vodila proces, v katerem naj bi komunizem osvojil cel svet. Ta projekt se je leta 1989 zlomil, nekaj let pozneje je razpadla tudi SZ.
Vlada ni sestavljala tako imenovanih seznamov smrti. Slovenija je pod črto dobro prišla skozi to krizo. Saj v prvem valu je bilo tako in samo upamo lahko, da ne bo prišlo do ponovitve. Strokovnjakom medicinske in socialnovarstvene stroke se godi velika krivica. Zdravnik nikoli ne posluša politika, kako naj zdravi!
Makedonija se sooča s ponovnim rastam števila okužb z novim koronavirusom. Makedonija ponovno uvedla policijsko uro in omejila gibanje v državi. V državi so četrtek, 4. junija potrdili kar 120 novih okužb s COVID-19. Je … Beri dalje
Janez Mihovec – Sveta Ana v Tunjicah Pred dvesto petdesetimi leti se je zagnani komendski župnik Peter Pavel Glavar lotil svojega življenskega dela. Na gričku pri Tunjicah pri Kamniku je postavil mogočno romarsko cerkev Svete … Beri dalje
Ivan Sadar je pel o življenju: o delu in trpljenju, razpoloženjih, veselju in sreči, ljubezni moškega in ženske, ljubezni v družini … Ker se ga je prva svetovna vojna zelo dotaknila, mu je navdihnila tudi precej pesmi, predvsem o življenju civilistov v vojni. Njegova je tudi prva slovenska prikrita protivojna pesem z naslovom Enolično življenje s podnaslovom (Staroegiptovska slika), ki je bila objavljena avgusta 1914 v Domu in svetu.
Andrej Tellis se je sicer nekaj mesecev pred odhodom v Vietnam poročil, a otrok ni imel. Kdo so torej njegovi posmrtni otroci? To so vsi tisti, ki najdejo za nekaj mesecev zatočišče v Andrejevem domu.
Ta zapis naj navduši bralce, da se ozrejo v nebo in opazujejo ozvezdja in planete, pa ne samo velikanov, temveč tudi planete Venero, ki se bo iz večernega neba preselila na jutranje nebo in bo svetila pod imenom Danica, Merkur, ki je viden na večernem nebu do začetka poletja, Mars je viden v drugi polovici noči, a ni v najboljši legi, planeta Jupiter in Saturn pa sta vidna že na začetku noči.
Aleš Lokar je bil eden prvih (šlo je za 70. leta) slovenskih »demokratov zahodnega tipa«, hkrati pa eden prvih intelektualcev po vojni, ki je intuitivno dojel nujnost kohezije srednjeevropskega duhovnega prostora. To je morda, tako meni njegov sin Andrej, njegova najdaljnosežnejša zapuščina.
Človekove pravice so merilo za negativno ocenjevanje totalitarizmov 20. stoletja. Dajejo podlago za etično utemeljevanje slovenskih osamosvojitvenih prizadevanj v minulem stoletju. Pravica narodov do samoodločbe je namreč danes splošno sprejeta človekova pravica. Najprej naj ugotovim, … Beri dalje
V Društvu za interpretacijo dediščine Zlata kanglica pozivamo MOL in slovensko Vlado, da se prepreči usodne posege, ki v civilizacijskem smislu prinašajo uničenje edinstvene evropske kulturne dediščine 20. stoletja, slovenskemu narodu pa v resnici jemljejo možnost trajnostnega razvoja in ga uvrščajo med barbarske skupnosti.