Poteka proces sprejemanja resnice

|
Jože Dežman: Od Krena do Macesnove gorice
Jože Dežman: Od Krena do Macesnove gorice
Janković bi se seveda moral vprašati, ali naj grob Leopoldine Mekina še ostane na Žalah. Po stari veri »mesta heroja« je bila Leopoldina Mekina ena od žrtev, ki so jih domobranci umorili zadnje dni vojne na Turjaku. Toda že dolgo vemo, da so zadnjo medvojno sekretarko Komunistične partije v »mestu heroju« kot domnevno izdajalko umorili kar njeni partijski kolegi in skušali za njeno smrt okriviti domobrance.

»Danes javno opravljamo simbolični krščanski pogreb,« je 8. julija 1990 pod Krenom pridigal nadškof dr. Alojzij Šuštar. Milan Kučan, predsednik predsedstva, pa je poudaril: »Pokopljimo vse mrtve za vselej.«

Po obredu v čast 30. obletnice dogodka lahko rečemo, da gre dati prav Šuštarju

Šuštarja je pod Macesnovo gorico ponovil nadškof Zore. Predsednik Borut Pahor je govoril o tem, da so »poprava krivic, stvarna in simbolna sprava« nikoli končan proces. Predsednik Vlade RS Janez Janša je bil zelo stvaren: »Zato imamo pravico, da vse brez razlik pokopljemo v označenih grobovih. Da se vrnemo med civilizirane narode.«

Torej proces sprejemanja resnice in vstopanje Republike Slovenije med države, ki pokopavajo vojne žrtve, poteka in prav tako dialoško opredeljevanje ob vedno bolj določenih vprašanjih. Taki sta: Ali bodo umorjeni Romi in domobranci pokopani v Ljubljani? Ali je vojaško pokopališče na Orlovem vrhu v Ljubljani vojaško pokopališče ali pasje sprehajališče? Na Kučanov odgovor na ta vprašanja še čakamo.

Dr. Jože Dežman, predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč (Družina št.24, str. 13)



Povezani članki