Slovenski razkol je namenjen ljudem naveličanim potvarjanja zgodovine, zanikanja zločinov, prikrivanja trupel, nedostojnega odnosa do prikritih grobišč … Vsega tega je preveč, ker ljudje instinktivno čutijo, da to hromi ne samo posamezne družine ampak nacijo v celoti.
Vinko Bitenc je bil nadarjen in plodovit pisatelj, pesnik in dramatik. Objavljati je začel med prvo svetovno vojno, njegova ustvarjalnost pa je bila na višku v tridesetih letih 20. stoletja. Vojna je v njem odmevala dlje časa, saj je v tridesetih letih objavil več del: kratek vojni roman Sončne pege, ki je edino slovensko daljše leposlovno delo na temo prve svetovne vojne, ki ima za glavno osebo vojaka in ga spremlja od približno sredine vojne do nekaj let po njej.
Janez Cigler Kralj kot ga je predstavila njegova žena Klavdija Kralj: »Prej je kdaj rekel, kaj vse bi rad naredil, kaj bi bilo dobro za družine, za Slovenijo, pa je bil kot z zvezanimi rokami. Zdaj pa dejansko lahko kaj naredi. Mislim, da je res na pravem mestu. Čutimo tudi moč molitve, ker veliko ljudi moli za nas, da laže premagujemo vse te izzive.«
Erika Jazbar je izjemno pronicljiva sogovornica, ki se z bolečino sprašuje tudi o ranjenosti matičnega naroda, kar se odraža tako v uličnih pozivih k nasilju kot žaljenju Slovenske vojske in drugih institucij slovenske države.
Z vrnitvijo Narodnega doma Italija priznava gorje, ki ga je prizadela Slovencem zlasti v času fašizma, s poklonom bazoviškim junakom pa priznava upravičenost slovenskega upora fašizmu.
Staro srednjeveško mesto Kamnik se je v zadnjih letih temeljito obnovljeno postavilo kot princeska na razstavo. Česa vsega tu ne najdemo! Staro baročno mesto pa kar tri gradove, nekoč so našli celo mamutovo okostje. Splača se pogledati tudi po njegovi okolici. Le nekaj kilometrov proč je vasica Podgorje.
Ko dr. Možina, avtor monografije Slovenski razkol, govori, kako so slovenski komunisti že pred drugo svetovno vojno, predvsem pa med njo zvesto ravnali po navodilih iz Moskve, izkoriščali vojno predvsem za obračunavanje z vernimi, Bogu, narodu in pravim slovenskim izročilom zvestimi uglednimi in poštenimi Slovenci, nam postane jasno, kaj vse hudega lahko naredi revolucija, najprej pa propaganda, v kateri so bili po Možinovih besedah komunisti neprekosljivi. Kako se lahko nekaj pozitivnega, kar je vsekakor v jedru bil narodnoosvobodilni boj, izrodi in sprevrže v boj brata zoper brata.
Če obsojamo zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti v Srebrenici, potem obsojamo tudi zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti. Sledove zločinov odkrivamo v Kočevskem Rogu ter drugod po Sloveniji. Republika Slovenija naj v tem globalnem procesu tranzicijske pravičnosti še naprej aktivno sodeluje.
Spoštovani gospod Batagelj, svetujem vam, da razmere v Postojnski jami nemudoma uravnate po smernicah svetovne levice, ne pa da čakate na dekret vzhajajoče leve zvezde Tanje Fajon. Ko bo ona, ki je sicer na plačilnem seznamu v Bruslju, politično pa mešetari v Sloveniji in proti Sloveniji, na sončni strani Alp kričala med drugim tudi »black lives matter«, utegne biti prepozno.
Janez Mihovec – Ajdna V četrtem in petem stoletju so se v Rimskem imperiju težave kopičile. Na meje so pritiskali barbari, znotraj so se stvari iz reda spreminjale v kaos. Vsepovsod so pustošile epidemije (morda … Beri dalje
Slovenski pisatelj Marjan Tomšič (1939) je eno osrednjih imen slovenske proze. Na 80. obletnico njegovega rojstva je bila v Slovenski matici predstavitev ponatisa njegove priljubljene knjige Šavrinke. Tomšič je avtor številnih romanov, novel in črtic, pa … Beri dalje
»Pravijo, da župnik vedno dobi faro, kakršno potrebuje, in fara takega župnika. In res, najbrž se niti ne zavedate, kako pomirjujoče delujete v naši župnijski skupnosti. Vaša prijazna beseda in nasmeh sta olajšala marsikatero stisko in pomagala, da v času najtežjih preskušenj življenja znamo videti tudi luč.«
Pred državno proslavo so častni četi Slovenske vojske vzklikali “izdajalci!”? To dejanje je bilo popolnoma neprimerno in obsojanja vredno. Verjamem, da se bodo sprožili tudi določeni postopki zoper tiste, ki so to počeli, ker gre navsezadnje za napad na institucije države. Garda Slovenske vojske predstavlja Republiko Slovenijo, in če se nanje vpije “izdajalci!”, se dejansko vpije na Republiko Slovenijo. To je, kakor da bi zažigali slovensko zastavo.
Opozarjamo tudi na dvojna merila vodstva nacionalne RTV. Medtem ko se na grožnje in pritiske na nekatere novinarje RTV odziva dosledno, ažurno in odločno, z jasnimi izjavami direktorja in odgovorne urednice v kamero, pa pri – pogosto hujših – grožnjah nekaterim drugim novinarjem RTVS odziva praktično ni (tako je tudi v primeru Igorja Pirkoviča); če pa je že, do odziva pride šele pod pritiskom javnosti.
Pesnik in pisatelj Marij Čuk je v letu 100. obletnice napisal delo Črni obroč, prvi romaneskni opis požiga Narodnega doma v zgodovini slovenskega slovstva. V njem prikazuje okoliščine, v katerih je prišlo do zločinskega dejanja, opisani so kraji in ljudje tistega časa, od fašističnega veljaka Francesca Giunte do slovenskih narodnjakov, ki so kljubovali raznarodovanju in nasilju ter bili zaradi tega kaznovani.
S skrajneži, ki so med drugim prevzeli javno RTV, se nima smisla ukvarjati. To je kot lajež osamljenega psa, na katerega se sčasoma privadimo in nas ne moti več.
Dejstvo, je bila prva spravna slovesnost leta 1990 na kateri je govoril tudi predsednik Milan Kučan, pa tudi vse kasnejše, organizirana ob breznu Pod Krenom, vidi Matija Ogrin kot namerno zavajanje nosilcev bivšega režima. Sklepa, da je tudi predsednik Kučan vedel, da se prva in kasnejše spravne slovesnosti do letošnje niso odvijale na kraju, kjer ležijo pomorjeni Slovenci.
Rablji so ubili v sebi svoje božje in človeško dostojanstvo in potem je bila odprta široka pot, ki vodi v pogubljenje; ne le pogubo drugih, pač pa tudi v pogubljenje njih samih. Kdo more opisati smrtne stiske pobitih, ki so jih ti zmogli preliti v molitev, medtem ko so rablji, kot je zapisal duhovnik, poznali le kletev, ki se je morda po neprespanih nočeh le spremenila v molitev? Oboji pa so svoje skrite bolečine naložili potomcem.
Družine, ki so domnevale, da so bili njihovi sorodniki umorjeni v apnenici v Zakovškem gozdu, so same naročile identifikacijo. Rezultat je bil zanje porazen. Nihče od tam umorjenih ni bil identificiran kot njihov sorodnik. Kdo so umorjeni, kje so njihovi svojci?
V ponedeljek 13. julija bo slovesna predaja narodnega doma v Trstu slovenski narodni manjšini, predsednik Slovenije Borut Pahor in predsednik Italije Sergio Mattarella pa se bosta po predaji doma odšla še pokloniti žrtvam v Bazovico. Šla bosta na Bazovsko gmajno h spomeniku četverici ustreljenih na prvem tržaškem procesu (1930) in k Bazovski fojbi, kjer je spomenik ubitim Italijanom, žrtvam partizanskega nasilja.