Ura je osem zvečer. Reklame. Na televiziji se odvrtijo počasni posnetki šestih različnih parov, ki se poljubljajo.
Zjutraj peljete svoje otroke v šolo. Če živite v mestu, ne morete ignorirati jumbo plakatov, ki prikazujejo intimne poljube. Seveda sta med temi pari tudi lezbični in gejevski, saj v nasprotnem primeru podjetje ne bi bilo dovolj v koraku s časom.
Pustim tokrat ob strani vsiljevanje LGBT-agende in razmišljam o nečem tako lepem, kot je strasten poljub med nama. Zakaj se razgaljenost tega dejanja, pa čeprav drugih oseb, zdi tako napačna?
Različni ljudje različno odgovorijo na dražljaj
V preteklih letih sva z možem več kot pet tisoč mladim spregovorila o odnosu do ženskosti in moškosti. Nisva se izogibala niti problematiki pornografije. Še posebej fantje so to poslušali odprtih ust in našli so se (ne glede na spol) mladi, ki so se obrnili na naju, ker so pri svojem početju zaznavali prvine odvisnosti. Pornografija je sodobna droga in med nami živijo tako ozdravljeni odvisniki od pornografije kot tudi ljudje, ki se sami (in/ali z božjo pomočjo) trudijo očistiti njenih vplivov. Tovrstni prizori in posnetki so zanje nekaj takega kot kozarec vina za zdravljenega alkoholika. Kdo ne obsoja vsiljivosti človeka, ki na vsak način hoče nekoga prepričati, naj popije kozarec vina, če je slednji zdravljeni alkoholik? To, kar stori taka reklama, pa je približno tako, kot bi mu nalašč sladico polili z rumom.
Na reklami je prizor, ki nima zveze s storitvijo podjetja
Na drugi strani pa erotiziran poljub ne pusti ravnodušnega niti človeka, ki se izogiba »zunanjim onesnaževalcem« (prizorom, ki prebujajo njegovo telo). Pomislim na može, ki se želijo ljubiti z ženo, ne da bi se jim pred očmi pojavljali prizori z drugimi osebami. Pa na pare, ki še niso poročeni in se trudijo živeti čistost (čeprav jih razganja od zaljubljenosti in poželenja!). Pomislim tudi na osebe, ki so se zavezale k čistosti: duhovnike in redovnice. Zakaj so prisiljeni videti prizor, ki jim otežuje ali celo uničuje krepostno življenje?
Koliko najstnikov je masturbiralo zaradi te reklame? In če pomislim na zgodnje najstnike, katerih telesa se šele prebujaj: enajst-, dvanajstletnike. Poljub na usta se jim gnusi. Erotika se jim gnusi. In to je v njihovih letih normalna faza razvoja. Zakaj jih je treba posiljevati s prizori, ki, roko na srce, nimajo zveze s storitvijo dotičnega podjetja.
Niso mislili na ranljive skupine gledalcev
Pomislim še na osebe s posebnimi potrebami, ki ne znajo obvladovati svojih nagonov. Kako je staršem še posebej fantov, ki ne zmorejo skriti svoje vzburjenosti?
In na najmlajše, za katere so razgaljeni prizori poseganje v njihovo intimo in sesuvanje njihovega naravnega razvoja zdravega sramu, odnosa do sebe in do nasprotnega spola.
Ne nazadnje, zdi se, da je intimnost poljuba tako sveta, da ji s tem, ko jo razkazujemo, odvzamemo lastno bistvo.
Kako to, da nihče od ustvarjalcev oglasa (prva ideja, osnutki, snemanje, montaža …) ni pomislil, da so šli s temi prizori čez mejo med nežnostjo in erotiko. Ljudem, ki gledajo pornografijo, se spremenijo možgani in center za moralno presojanje. Mar z novo drogo res eksperimentira že toliko ljudi, da med vsemi ni bilo nikogar, ki bi še imel občutek za to, kaj je primerno in kaj ne?
Kaj lahko storim?
Lahko zamahnem z roko, čuvam sama svoj pogled in čistost svojega srca. Vendar sta ukvarjanje s seboj in molk včasih zelo sebična izbira. Prav je, da posodim glas zgoraj naštetim, ki so morda tišji ali šibkejši. Prav, da se odzovem. Zaščitim najmlajše (preprečim možnost ogleda oglasa v času trajanja kampanje, zahtevam umik plakata pred šolo/vrtcem), proaktivno predebatiram vsebino z najstnikom (najbrž ne bodo sami od sebe povedali, kaj so videli in kaj so ob tem čutili), se pogovarjam z možem/ženo, če me je oglas vznemiril.
Jasno povem podjetju (ki pa še zdaleč ni edino, ki je poskušalo z najbolj cenenim marketinškim trikom pridobivati pozornost), da me njihov oglas moti, in če menim, da je tako prav, z njim prekinem pogodbo oz. tam ne opravljam več nakupov.
Le če bomo molčali, se bomo sami počasi skuhali kot žabe. In kdo ve, morda bomo na oni strani odgovarjali tudi za greh opustitve in pohujšanja teh malih …
