Polemike o 27. aprilu, domnevnemu dnevu ustanovitve OF, segajo pravzaprav že v začetek povojnega obdobja. Pravzaprav tega dneva dolgo časa tudi v prejšnjem režimu sploh nismo praznovali. To je posebna zgodba, ki pa je širša javnost v glavnem ne pozna niti je ne poznajo mnogi novinarji.
Če bi se aktualna vlada slučajno odločila, da sprejme zakon, ki bi dan Osvobodilne fronte (OF) odpravil kot državni praznik, bi sprožila revolucijo. Dvignile bi se partizanske organizacije, protestirale bi vse opozicijske stranke in še DeSUS povrhu, naslovnice časopisov bi udarile z vsemi kanoni, z dramatično izjavo bi se oglasili zgodovinarji, ulice bi zasedli vojni invalidi, z eno besedo: ustavilo bi se življenje.
O tako važnem sestanku, kot je ustanovitev Osvobodilne fronte, ne obstaja nobeden dokument, zapisnik ali vsaj beležke kakšnega navzočega. Nič. Da ni bilo nič zapisanega, je težko verjeti, saj obstajajo partijski dokumenti o mnogo manj pomembnih dogodkih.
Sedemsto tisoč ljudem je bilo vzeto vse: rojstvo, šolski dnevi, odrasla ustvarjalna doba in življenje med nami. Sedemsto tisoč! Organizatorji shoda se nismo odločili za očitke, ki bolijo, ampak za molitev! Za sedemsto tisoč Zdravih Marij kot protiutež sedemsto tisoč ljudem z odvzeto prihodnostjo.
Sedanja vlada in koalicija dela učinkovito in državotvorno. V civilni iniciativi Prebudimo Slovenijo podpiramo sedanjo koalicijo in vlado in ji želimo uspešne priprave na predsedovanje Evropski zvezi.
V teh dneh še posebej goreče prosim za pogum tistih, ki jih Pastir danes kliče v duhovniško, diakonsko, redovniško ali kakršno koli drugo cerkveno službo, da bodo zmogli reči: »Da.« Če jih Pastir resnično kliče, jim ne bo moglo biti nikoli žal.
Tomaž Vesel, poskrbite torej, da vladni drugi tir ne postane sladko jabolko pregrešnega navdiha za financiranje volilnih kampanj za naslednjih 45 let. Zato je drugi tir tako pomemben – za našo sedanjost in za našo prihodnost. Kajti ne gre samo za izgubo dveh milijard, gre za zaton demokracije!
Pavol Szalai, pri RSF odgovoren za Balkan, za Odmeve povedal, kateri malar je za RSF naslikal slovensko medijsko sliko. »Na koncu lahko povem, da je bil naš dopisnik Blaž Zgaga že na začetku krize žrtev takšnega nadlegovanja, ker je razkrival vladno upravljanje epidemije.«
Slovensko združenje Možje sv. Jožefa vabi na virtualno srečanje z Američanom Ralphom Martinom z naslovom Bodo mnogi rešeni?. Srečanje bo v soboto, 24. aprila, začelo pa se bo ob 18. uri.
Je Papež Frančišek, ki je sicer zelo velikodušen pri sprejemanju najrazličnejših oseb v avdienco, tudi nasedel neznosnim pritiskom in lažem, ki jih je deležen Janša, ki še ni prejel vabila za obisk v Vatikanu. Se je papež preobjedel potice, ki je nepogrešljiva prtljaga slehernika na poti v Rim?
Ali je histeričen odziv domače politične javnosti na domnevni non-paper v kali zatrl morebitno kakovostno slovensko pobudo za Bosno in Hercegovino? Morda. Sedanja opozicija se pred tem in še čem drugim seveda ne ustavlja. Če gre za Balkan, pa še toliko manj, saj je to edino področje, kjer se zares čuti doma (še posebej, če gre za zunanjo politiko) in področje, za katero meni, da levici nekako pripada. Če je o tem pisal Kučan, je pohvale vredno. Če naj bi pisal Janša, je problem.
Vitomir Gros odgovarja Dežmanu: O Demosu ne more pisati nekdo, ki je bil takrat eden njegovih najostrejših nasprotnikov. Ker so me k izročitvi arhiva nagovarjali tudi drugi, Vam podobni, sem tedaj javno izjavil, da svojega arhiva pač ne dam vsakemu oslu. Na tak rokohitrski način je izginil arhiv slovenskega Demosa, nihče ne ve, kje je niti ali sploh še obstaja. Se pa ve, kdo je bil zanj odgovoren!
Delati zaradi nerešenih jugoslovanskih usod, kljub njihovi tragiki za prizadete, notranjepolitične probleme v Sloveniji, ni samo nasprotovanje Pučnikovem vzkliku: “Jugoslavije ni več!”, ampak neozdravljivo bolestno čustveno stanje onih, ki ne dojamejo, da je Jugoslavija za večno pokopana.
Po očetovi smrti smo našli dokument, ki nam je povedal, da deset let ni imel državljanstva. Omenil je tudi, da je bil tudi ves čas pod nadzorom Udbe (takrat so govorili o notranji). Prepričan sem, da sem ta nadzor podedoval in da verjetno še kar traja. Če obstaja mlada ZZB, potem je zagotovo tudi mlada Udba …
Beloruski diktator Aljaksander Lukašenka je spet trdno v sedlu. Raven represije je presegla tisto v času diktature grških polkovnikov v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Trenutno je praktično nemogoče kakršno koli javno izražanje nezadovoljstva, celo na družbenih omrežjih.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 19. aprila, ob 20. uri na pogovorni večer, na katerem se bodo ugledni razpravljavci pogovarjali o Izjavi SAZU o spravi, ki je močno odmevala v slovenski javnosti pa tudi v zamejstvu.
Nekdanjo Moskovičevo vilo je stranka SD oz. njena predhodnica dobila z menjalno pogodbo za del stavbe današnjega slovenskega parlamenta oz. za poslopje nekdanjega CK ZKS na Tomšičevi v Ljubljani. Že večkrat je v slovenski javnosti … Beri dalje
Pri nas se že odprto govori, da so nemški novinarji za svoje usluge plačani, saj je slovenskim državljanom znano, da nekdanji komunisti, ki so si pridobili veliko finančno moč, rešujejo svoje probleme s korupcijo.
Leta 2000 sta Vilma in Dani Siter skupaj zaslišala Božji klic, naj začneta poslanstvo med slovenskimi zakonci. Ustanovila sta društvo Družina in Življenje (DiŽ). Besedo Življenje v imenu društva sta zapisala z veliko začetnico (Jn 14,6), kar predstavlja Božjo dimenzijo zakonskega in družinskega življenja. Dani se je takoj popolnoma posvetil temu poslanstvu, Vilma pa je ostala še nekaj časa zaposlena, poleti 2000 pa je tudi ona dala v službi odpoved in se posvetila le poslanstvu skupaj z možem.
Ifigenija Zagoričnik Simonovič ustvarja že petdeset let:: »Velikokrat ne začutim sama sebe. Če lahko pesem napišem, priznam, da sem živa, in vem, da je to dar.«