Blaž Zgaga je tisti, ki tujim novinarjem pripravlja alarmantna poročila o Sloveniji

Pavol Szalai, pri RSF odgovoren za Balkan, za Odmeve TV Slovenija povedal, kateri malar je za RSF naslikal slovensko medijsko sliko. »Na koncu lahko povem, da je bil naš dopisnik Blaž Zgaga že na začetku krize žrtev takšnega nadlegovanja, ker je razkrival vladno upravljanje epidemije.«

Pavol Szalai, pri RSF odgovoren za Balkan, za Odmeve povedal, da je bil Blaž Zgaga tisti malar, ki je naslikal slovensko medijsko sliko: »Na koncu lahko povem, da je bil naš dopisnik Blaž Zgaga že na začetku krize žrtev takšnega nadlegovanja, ker je razkrival vladno upravljanje epidemije

Nekdo je Keynesu, znamenitemu ekonomskemu teoretiku, očital, da stalno spreminja svoje mnenje, ta pa mu je baje odgovoril: »Ko se dejstva spremenijo, spremenim svoje mnenje. Kaj pa vi, gospod?« Sporočilo je jasno: bolj kot mnenja, pogledi, ideologije so pomembna dejstva. No, vsaj takšno je eno od načel in pravil, ki jih goji krščanstvo in je bilo gorivo in gonilo razvoja naše civilizacije in njenega svetovnega vpliva v drugem tisočletju.

Cerkvena inkvizicija je reševala nedolžne pred drhaljo

Kdor je bral Ecov roman Ime rože, se bo spomnil, da Viljem iz Baskervila ni sledil splošnemu prepričanju, da je za vrsto umorov krivo prekletstvo ali čarovništvo, marveč je skrbno, po detektivsko zbiral dejstva, jih preverjal in povezoval v celoto. S tem preiskovanjem – inquisitio po latinsko – je Vilijem prišel do utemeljenih dejstev, ki so povsem ovrgli splošne poglede, prepričanja in mnenja.

A pojdimo iz romana v realnost.

Takšno preiskovanje – inquisitio – je uvedla Cerkev, da bi preprečila sojenje posvetne oblasti ali množične linče po občutku, predsodkih in interesih, kot pove zgodovinar Thomas F. Madden. »Preprosto dejstvo je, da je srednjeveška Inkvizicija rešila nešteto nedolžnih ljudi (in celo ne tako nedolžnih), ki bi jih sicer zažgali svetni gospodi ali linčala drhal. … V 16. stoletju, ko je čarovniška norost pometala po Evropi, so to histerijo najbolje ustavili v tistih deželah, kjer je bila inkvizicija najbolj razvita. V Španiji in Italiji so izobraženi inkvizitorji preiskovali obtožbe, kot so čarovniške sobote in peka dojenčkov, in jih zavrnili kot neutemeljene. Drugod, posebej v Nemčiji, so civilna ali protestantska sodišča zažgala na tisoče čarovnic. … Reči je mogoče, da vsaj nekaj načel, ki so jih uveljavljali inkvizitorji – potreba po poštenem sojenju, uporaba razuma pri določanju dejstev, priznavanje vrednosti vsake duše, zavračanje zakona linčanja in arbitrarnega kaznovanja – so prej v soglasju z razsvetljenstvom kot v nasprotju z njim.« (The Real Inquisition). )

Na novinarje v javnih medijih se gleda drugače kot na tiste v zasebnih

Človek bi pričakoval, da so omenjena načela, ki so jih postavili in se jih držali inkvizitorji, danes nadgrajena, nesporna in v splošni rabi. Žal marsikje ni tako, sploh pa kljub nasprotnemu zaklinjanju ne v prevladujočem delu novinarstva,. Gre za splošen pojav na zahodu, kjer so se novinarji spremenili v politična ali interesna trobila, če ne kar aktiviste. To je navsezadnje legitimno, če to povedo in je javnost s tem seznanjena, saj točno ve, kaj kupuje in kako verodostojno in resnicoljubno je. Težave nastopijo, ko novinarji to prikrivajo ali tajijo in se predstavljajo kot nepristranski in objektivni profesionalci.

Nič ni narobe, če Petričevi novinarji v Delu služijo svojemu gospodarju in njegovim interesom, narobe je, da to tajijo in dejansko varajo in zavajajo bralce. Nič ni narobe, če je tednik Demokracija v orbiti desne politike in podpira vlado, je pa v nasprotju z Delom pošten, ker tega ne skriva, tako da bralec ne kupi mačka v žaklju. Sicer pa ne glede na to, ali se gredo zasebni mediji skrivalnice ali ne, so zasebni in državljana nič ne stanejo, če nobenega od njih ne kupi.

Drugače je z javnimi mediji, ki jih državljani morajo redno plačevati, pa naj jim sledijo ali ne. Najmanj, kar morajo javni mediji storiti, je to, da so v obveščanju kolikor toliko (z malim smo zadovoljni!) objektivni, resnicoljubni in pluralni. Vendar prav to pogrešamo pri javnih medijih, ki niso lastnina samo levičarjev in protestnikov, kot kričijo, marveč od vseh državljanov davkoplačevalcev. Če se v javnem mediju ne prepozna polovica državljanov, je javen samo po financiranju, ne pa po izdelkih. Sam imam točno te težave: za veliko denarja ne dobim nič, če odmislim Odkrito na 3. programu, če pa že kdaj med zlaganjem perila pogledam Odmeve, mi gredo običajno lasje pokonci. To se je zgodilo tudi 20. aprila. Naj se izkašljam!

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Dramatizirani Odmevi

Gostobesedni voditelj je do onemoglosti zadramatiziral, kako hudo je padla medijska svoboda, od kar imamo Janševo vlado. V enem samem letu je nazadovala za štiri mesta, piše črno na belem v letnem poročilu mednarodne organizacije Novinarji brez meja (RSF). Med 180 državami so Slovenijo uvrstili na 36 mesto.

Če bi kak nejeverni Tomaž še naprej debelo gledal in odkimaval ob voditeljevih katastrofalnih tonih, mu je režija predstavila vrhunski dokaz. Besedo je namreč dobil novinar Pavol Szalai, pri RSF odgovoren za Balkan, kamor na RSF uvršča (to nekaj pove o razgledanosti RSF!). Ta je spet na dolgo in široko tožil, kako grenak je novinarski kruh v Sloveniji zaradi Janeza Janše … Kaj je temu gospodu, se vprašam, enake je klatil že maja lani. Eno vižo zna in jo vsake toliko zlajna na naši javni RTV.

»Zelo nas skrbi pospešeno slabšanje okolja za novinarje, odkar je marca na oblast prišel Janez Janša. Njegova stranka SDS in njeni mediji vodijo gonjo proti novinarjem in jih črnijo, opažamo pa tudi poskuse prevzema nacionalne RTV. Da Janša sledi medijski strategiji Donalda Trumpa, napoveduje, da bodo problemi še dolgo tu.«

Tujemu novinarju se je zareklo: Blaž Zgaga je tisti, ki poroča o Sloveniji

Že sem zgrabil daljinca, da pošljem gospoda za luno, od koder je prišel, a se je roka v hipu ustavila. Dinozaver v trgovini s porcelanom. Z nekaj besedami je svojo bajko sesul, zmel v prah, poteptal: povedal je namreč, kateri malar je za RSF naslikal slovensko medijsko sliko.

»Na koncu lahko povem, da je bil naš dopisnik Blaž Zgaga že na začetku krize žrtev takšnega nadlegovanja, ker je razkrival vladno upravljanje epidemije.«

Če nič drugega, je treba šteti Pavolu Szalaiju v dobro vsaj to, da je razkril svoj vir, kar pri drugih, ki slikajo razmere pri nas v črnem, ni v navadi, saj svoje malarje predstavljajo le kot »zanesljive vire«. Ob Zgagi se človeku zastavlja vprašanje: ali je ta dopisnik RSF neopazna veličina ali pa je v RSF takšna suša s poročevalci (vsaj iz Slovenije), da se zadovolji z vsako figo.

Blaž Zgaga mačo: »Veljaš, kolikor moškosti imaš.«

Med zadnjimi novinarskimi dosežki, s katerimi se ponaša Blaž Zgaga, je tvit (9. aprila), v katerem poveličuje moškost Brigite Čokl, začasne voditeljice DeSUS-a, ker se svojim poslancem ne bo opravičila za žaljenje: »Ko Brigita Čokl premore več moškosti kot trije janšistični poslanci.«

Tipičen seksistično mačističen in patriarhalen predsodek do žensk, ki so lahko dobre le, če niso ženske, vsaj preveč ne, če so bolj moške, če že ne kar možače. In trem poslancem nekaj manjka, manjka jim moškost. Stari rek: »Veljaš, kolikor znaš,« Zgaga izvirno predela v: »Veljaš, kolikor moškosti imaš.«

Za mentalnega mača je najvišja človeška odlika moškost. Ker Zgaga ni kdor koli – na tviterju se predstavlja kot Investigate journalist, Corona Information Heroes, DW Freedom of Speech Award 2020 – bi pričakovali, da bodo podeljevalke bodeče neže od navdušenja skočile v zrak, saj so dobile nespornega zmagovalca za prihodnje leto. A je videti, da si še niso opomogle od letošnjega fiaska, ko so bodečo nežo zlonamerno podelile dr. Žigi Turku. Ali pa spadajo skupaj z Zgago v isti idejni krog in je bodeča neža le priročno sredstvo za diskreditiranje drugače mislečih. Ob patriarho-mačizmu svojega sodelavca bi se lahko oglasila vsaj RSF, ki se ponaša, da se zavzema za enakopravnost, spoštovanje in pravice žensk.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Voditelj Odmevov se ni dal, kaj pa gledalci?

Voditelj Odmevov je verjetno zaslutil, da Zgaga kot ključni dokaz RSF nima ravno velike teže. Zato je začel z okrepljeno dramatizacijo zasliševati gosta dr. Dejana Verčiča. Ta ni stopil v voditeljev špil. Povedal je namreč, da »splošna slika pri nas ni tako strašna, kot se poskuša prikazati«. Na zadeve je treba gledati primerljivo, ne iztrgano iz konteksta. V primeru celostne in poštene predstavitve se izkaže, da je Slovenija (36. mesto) v isti skupini kot Nemčija (13), za nami pa so Češka (40), Italija (41), ZDA (44), Romunija (48), Hrvaška (56), Bosna in Hercegovina (58) …

A voditelj ni odnehal: »Takšna erozija svobode. Za štiri mesta!« in naložil, da so bili pri nas novinarji fizično napadeni. Krokodilje solze! Pozabil je namreč povedati, da teh napadov ne izvaja Janševa vlada, marveč protestniki proti njej. Te napadalce in nadlegovalce novinarjev promovira ravno javna RTV z Odmevi vred, ko jim daje besedo. Tako spodbuja k takšnemu početju vse tiste, ki bi radi imeli svoj šov na televiziji. Udri po novinarjih, ki niso za vsako ceno proti vladi, pa dobiš svojih pet minut na RTVS, to je žal medijska resnica pri nas.

Dokler bodo samo zgage in milosavljevići dopisniki in sogovorniki tujih medijskih hiš in organizacij, bo medijska podoba Slovenije slonela na čustvih, mnenjih, interesih in ideologiji, ne pa na dejstvih. Očitno bo moralo preteči še veliko vode, da bodo naši liberalo-levičarji odkrili osnove preiskovanja – inquisitio – ki jih je uzakonila srednjeveška Cerkev, da je ustavila kaos in linčanje. Do takrat bomo žal morali pritrjevati Evgeniju Pavloviču iz Idiota: »Številna opazovanja so mi pokazala, da naši liberalci niso sposobni nikomur dovoliti, da ima lastno prepričanje, in tistim, ki jim oporekajo, hitro odgovorijo z zmerjanjem ali še s čim slabšim.«

Z lažjo, podtikanjem, črnjenjem … na primer.